Zakaj so buče neverjetna zelenjava?

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoAaron Burden, Unsplash

Thumbnail
3 min
  • DELI

So velikanke ali pritlikavke, nekatere se svetijo v živo oranžnih odtenkih, druge so nevpadljivo temno zelene barve ... A ne glede na velikost ali obliko so buče pravo kulinarično čudo. Ena najstarejših kulturnih rastlin, ki so jih menda gojili v Mehiki že pred 10.000 leti, je sicer polna vode, a telo oskrbuje tudi z dragocenimi vitamini, kot je antioksidant betakaroten (provitamin A), in vitalnimi snovmi. Meso in bučna semena zavirajo vnetja in odvajajo vodo iz telesa.

Od nakupa do priprave

V kuhinji lahko buče uporabite, kakor vam srce poželi. Z bučnim mesom lahko pripravite sladke, krepke ali kisle jedi, meso lahko uživate surovo, kuhano ali pečeno, lahko ga vložite ali zamrznete.

Po okusu se buče ujemajo s številnimi vrstami sadja in zelenjave, s čebulo, česnom, papriko, sredozemskimi zelišči, sadnim kisom, pomarančnim in limoninim sokom ter z orientalskimi začimbami, kot so kari, klinčki, ingver, kardamom in cimet.

Pri nakupu morate biti pozorno na to, da je lupina čvrsta in brez udrtin. Tudi pecelj ne sme manjkati, saj preprečuje, da bi med skladiščenjem v bučo prišle bakterije, zaradi katerih bi buča začela gniti. Če potrkate po buči, mora zveneti votlo – tako veste, da je zrela.

Večina vrst jedilnih buč je dolgo uporabna. Lahko jih hranite od enega do osem mesecev, najbolje na lesenih policah na hladnem, suhem in dobro prezračevanem mestu.

V sredozemskih državah so priljubljena pražena bučna semena, ki jih potresajo po solatah ali pa jih imajo za zdrav prigrizek. Bučna semena so bogat vir vitaminov A, B, C in E ter vsebujejo veliko sekundarnih rastlinskih snovi. Na žalost vsebujejo tudi veliko kalorij – 100 gramov bučnih semen ima skoraj 50 gramov maščob in približno 500 kilokalorij.

Iz semen oljnih buč pridobivajo tudi temno zeleno bučno olje, ki je prava specialiteta. Ima izrazit okus po oreških in je zelo zdravo, saj vsebuje 80 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin. Vsebuje tudi rastlinske sterole, ki varujejo zdravje srca, saj znižujejo raven škodljivega holesterola, in veliko vitamina E. Z njim obogatite solate, juhe in celo sladoled, ne smete pa ga segrevati.

Pisani svet buč

V kulinariki uporabljamo samo nekaj vrst buč. Te so najbolj priljubljene.

  • Hokaido so male buče z oranžasto rumenim čvrstim mesom, ki tehtajo od enega do dveh kilogramov. Kuharji jih ne cenijo samo zaradi aromatičnega okusa po oreških, temveč tudi zato, ker jo lahko pripravljajo z lupino vred. Čvrsto in hrustljavo meso ima močnejši okus in ni tako vlaknasto kot meso večjih jedilnih buč.
  • Maslene buče imajo kot maslo mehko meso s peščico semen in rahlim okusom po oreških. Svetlo rumena hruškasta buča tehta od enega do dveh kilogramov.
  • Buče vodnjače so na pogled podobne steklenicam, njihovo čvrsto belo meso pa je zelo blagega okusa in ga je treba skuhati.
  • Okrogle rumene buče sorte jack be little so velike od sedem do deset centimetrov in imajo okus po oreških. Če jih poberete zrele, jih lahko hranite do osem mesecev.
  • Muškatna buča je ena najbolj priljubljenih vrst jedilnih buč, njeno meso je živo rumeno ali oranžno in je prijetno sladkega okusa. Čim manjše so in čim bolj žive barve je meso, tem bogatejšega okusa so in tem več vitaminov vsebujejo.
  • Podolgovata zlato rumena špagetna buča je edinstvena, saj rahlo sladkasto meso po kuhanju razpade na tanka vlakna. Bučo kuhajte celo, potem pa jo prepolovite in postrgajte meso, ki je podobno špagetom.
  • Pri gurmanih so na prvem mestu buče patišon, ki so jih vzgojili s križanjem kumar in buč. Imajo debel pecelj in ploščat okrogel plod z valovitim robom. Svetlo meso je mehko in aromatično.
  • Bučke, ki so podvrsta navadnih vrtnih buč, so poletna sorta, ki jo lahko uživate z lupino vred. Zeleni, rumeni, svetlo rumeni ali progasti plodovi so podolgovati ali okrogli, meso pa je belo ali svetlo rumeno.

Poiščite recepte z bučami