Vse, česar niste vedeli o … jabolkih

AvtoricaMarija Ana Marolt

FotoUnsplash

Thumbnail
3 min
  • DELI

Slasten sadež, ki je v Sloveniji na voljo v vseh letnih časih, je odličnega sladko-kislega okusa in zdrav prigrizek, poln vitaminov in hranilnih snovi. Po podatkih našega statističnega urada jih vsak Slovenec poje približno 32 kilogramov na leto, kar znese dobrega pol jabolka na dan. Toda ali ste vedeli, da je moralo jabolko, preden je postalo tako priljubljeno, prepotovati pol sveta?

Popotovanje po zgodovini

Jablane sodijo med sadno drevje, ki so ga že pred več kot 3000 leti plemenitili v Perziji in Egiptu, da bi izboljšali okus in kakovost plodov. Z grškimi in rimskimi vojaki je prišlo v južno Evropo in se od tam razširilo po vsem svetu. Teofrast, učenec starogrškega filozofa Aristotela, velja za prvega pomologa (strokovnjaka za sadno drevje in sorte) starega sveta.

Celo Valvazor je pisal o jabolkih

Pomemben pionir v srednjeevropskem sadjarstvu je bil nemški cesar Karel Veliki, ki je okrog leta 800 izdal številne uredbe o pridelovanju sadja in ustanovil prve drevesnice za sadno drevje. Celo Valvazor je pisal o jabolkih – zapisal je, da smo okoli leta 1500 na našem ozemlju poznali že več kot sto sort jabolk.

Priljubljen sadež v srednjem veku

Na številnih knežjih dvorih in samostanskih vrtovih je jablana v srednjem veku doživela nov razcvet. V versajskem kraljevem kuhinjskem vrtu Potager du Roi, ki so ga ob koncu 17. stoletja oblikovali za potrebe kuhinje francoskega sončnega kralja Ludvika XIV., še danes stojijo prastara sadna drevesa: po okoli 150 sort jablan in hrušk. Leta 1582 je volilni knez Avgust Saški vsakemu zakonskemu paru naložil, da mora posaditi dve sadni drevesi.

Pisan izbor

Na svetu obstaja več kot 30.000 sort jabolk in vsako leto se jim pridružijo nove. V Sloveniji uspeva zelo veliko sort, nekaj deset jih je tudi avtohtonih oziroma so slovenske različice druge razširjene sorte. Na lestvici najbolj priljubljenih okusov med starimi sortami vodijo:

  • carjevič,
  • bobovec,
  • mošanček,
  • jonatan,
  • zlata parmena,
  • beličnik,
  • krivopecelj,
  • kanadka.
V Sloveniji pridelamo največ jabolk sort idared, jonagold, zlati delišes, elstar, gala, fuji in braeburn

Med novejšimi so priljubljeni:

  • jonagold,
  • idared,
  • gloster,
  • elstar,
  • zlati delišes,
  • boskop ...

V sadovnjakih je mogoče spet videti nekatere že skoraj pozabljene stare sorte, ki veljajo za odpornejše. Sicer pa v Sloveniji pridelamo največ jabolk sort idared, jonagold, zlati delišes, elstar, gala, fuji in braeburn, in to v zasavski, goriški in primorsko-notranjski regiji.

V Evropi so največji nasadi na južnem Tirolskem, nemškem Štajerskem in v francoskih pokrajinah Provansa-Alpe-Azurna obala, Normandija in Bretanja ter v Perigordu. Največja pridelovalka jabolk na svetu je ta hip Kitajska, sledijo ji Združene države Amerike.

Zlata parmena – najstarejša sorta jabolk v Evropi

Med najstarejše sorte jabolk v Evropi sodi reine des reinette (reneta), ki je pri nas znana pod imenom zlata parmena. Menda so to sorto v Angliji gojili že v 12. stoletju, pravili so ji pearmain.

Kot pove že francosko ime, je bilo to hrustljavo sočno jabolko z lešnikasto, sladko-kislo aromo zelo cenjeno že stoletja. A ker njegova pridelava zahteva veliko dela, ga danes gojijo skoraj samo še na zasebnih vrtovih.

Okrogla in zdrava

Poleg veliko vitamina C je v jabolkih še več kot 30 mineralnih snovi, sekundarne rastlinske snovi, antioksidanti in balastne snovi. V sto gramih jabolk je le 55 kalorij, kar je toliko kot v dveh koščkih temne čokolade.

Zaradi sadnih kislin jabolko velja za naravno zobno krtačko, poleg tega pa uravnava tudi delovanje črevesja. Pektin v njem znižuje raven holesterola in veže škodljive snovi. Če jabolko pojemo zvečer, ublaži motnje spanja, če pa ga zaužijemo za zajtrk, nam daje zagon za nov delovni dan.

Poiščite recepte z jabolki