Vadba – kje so meje zmogljivosti

AvtoricaMarija Ana Marolt

FotoBruno Nascimento, Unsplash

Thumbnail
5 min
  • DELI

Ste se kdaj vprašali, kaj se dogaja v našem telesu med naporno vadbo? Obremenjena sta tako srce, ki mora zato, da mišicam dovaja dovolj kisika, prečrpati več krvi kot običajno, kot pljuča, ki morajo oskrbeti mišice s kisikom.

Vsi poznamo pozitivne učinke redne vadbe na telo. Po priporočilih strokovnjakov za odraslo osebo zadošča že 30 minut zmerne vadbe večino dni v tednu. Tu je še nekaj zanimivih podatkov o telesu, ki jih prinaša knjiga Kako deluje telo.

Kako na telo deluje aerobna vadba

Z aerobno (vztrajnostno) vadbo, h kateri štejemo tek, plavanje, kolesarjenje, ples ali hitro hojo, izboljšujemo zmogljivost srčno-žilnega sistema. Srčni utrip se pospeši, saj mora srce prečrpati več krvi, da zadosti potrebam telesa, predvsem prsnih mišic, ki vplivajo na globino dihanja med vadbo. Ko se potreba telesa po kisiku poveča, se povečata tudi hitrost in globina dihanja. Kri privzema največjo mogočo količino kisika, da lahko oskrbi telo z energijo, ki jo potrebuje med vadbo.

Plavanje za vzdržljivost

Anaerobni sprint

Med naporno vadbo telo hitro porablja energijo. Kljub pospešenemu dihanju je privzem kisika, potrebnega za aerobno celično dihanje, prepočasen. Mišica lahko takrat energijo iz glukoze pridobiva brez porabe kisika (anaerobno celično dihanje), vendar pa pri tem nastaja veliko mlečne kisline. Po anaerobni vadbi telo še nekaj časa porablja kisik za pretvorbo mlečne kisline v glukozo, ki jo bo lahko znova uporabilo za pridobivanje energije. To je razlog, da smo po sprintu še nekaj časa zadihani, saj mora telo povrniti nastali energetski dolg.

Zakaj telovadba utrudi?

Zaradi kopičenja mlečne kisline v telesu. Mlečna kislina ovira krčenje mišic, kar povzroči telesno izčrpanost. Za odstranjevanje mlečne kisline telo potrebuje kisik, zato smo po končani vadbi še nekaj časa zadihani. Mlečna kislina nastaja tako med aerobno in tudi anaerobno vadbo, vendar se med zadnjo kopiči precej hitreje. Možganske celice lahko energijo pridobivajo le iz glukoze, zato lahko dolgotrajna vadba, ki izčrpa zaloge glukoze, povzroči psihično utrujenost.

Sčasoma je napredek pri vadbi vse težje doseči.

Meja zmogljivosti

Pozitivni učinki vadbe na telo so sprva izjemno veliki, saj se z rednim gibanjem telesna vzdržljivost naglo povečuje. Sčasoma pa je napredek vse težje doseči, saj se človek približa fiziološki meji svoje telesne sposobnosti, ki je odvisna od starosti, spola in drugih genskih dejavnikov. To mejo najhitreje dosežemo z intenzivnim treningom.

Kako si povrniti moči?

Med vadbo je treba piti vodo, saj to telesu omogoča uravnavanje temperature s potenjem in izločanje mlečne kisline. Telo zaradi potenja izgublja vodo iz krvne plazme, zato se volumen prečrpane krvi zmanjša, kar srce nadomesti s povečanjem srčne frekvence – seveda le do neke mere. To je eden od vzrokov, da ne moremo vaditi v nedogled.