Umetnost življenja po japonsko

AvtoricaNana Kisel

Thumbnail
3 min
  • DELI

Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov ikigaj – tisto, kar prinaša zadovoljstvo, srečo, kar daje smisel življenju. Povedano še drugače, ikigaj je razlog, zaradi katerega zjutraj vstanemo.

Kot pišeta avtorja knjige Ikigaj, Héctor García in Francesc Miralles, je koncept ikigaj še najbolj ukoreninjen na japonskem otoku Okinava, ki velja za eno izmed t. i. modrih območij, tistih krajev na svetu, kjer ljudje živijo najdlje. Na tem otoku živi na sto tisoč prebivalcev več ljudi, ki so stari več kot sto let, kot kjer koli drugje na svetu. Ko so znanstveniki preučevali način življenja ljudi z modrih območij, so prišli do zanimivih ugotovitev: za dolgoživost so ključni: prehrana, gibanje, življenjski cilj (ikigaj) ter dobri družabni stiki, kar pomeni, da se ljudje lahko zanesejo na prijatelje in dobre odnose v družini.

Recept za srečo?

Za doseganje sreče ni čarobnega recepta, je pa za vse nas pomembno, da znamo posvetiti čas dejavnostim, ki nas veselijo. Takrat »smo v toku«. Kako vemo, da smo v toku? Ko se v neko dejavnost tako zatopimo, da nam ni mar za nič drugega. V tem tako uživamo, da smo za to pripravljeni tudi kaj žrtvovati.

Kako najti pravi tok?

  • Prvič, najti moramo ravno pravšnji izziv. Če bo prelahek, se bomo dolgočasili, če bo pretežak, se lahko zgodi, da bomo zaradi pomanjkanja znanja hitro obupali in nalogo opustili, saj se bomo počutili nemočne. Idealno je, če najdemo nekaj, kar je v skladu z našimi sposobnostmi, pa vendar malo težje. Ko bomo nalogo opravili, bomo občutili zadovoljstvo, ker smo premagali sami sebe.
  • Drugič, zastavimo si konkretne in jasne cilje. To je pomembno zato, da lahko stopimo v tok, ko pa smo v toku, jih lahko pustimo ob strani.
  • Tretjič, posvetimo se eni sami nalogi. To je morda ena največjih ovir v dobi moderne tehnologije. Jemo in gledamo film, pišemo elektronsko pošto, poslušamo glasbo in klepetamo po skypu. V želji, da bi prihranili čas, delamo prav nasprotno. Ne delamo več opravil hkrati, pač pa preskakujemo z ene naloge na drugo in porabimo veliko več energije in naredimo tudi več napak.

Opravki kot prijetna doživetja

Kaj pa se zgodi, ko moramo npr. oprati perilo, pokositi travo na vrtu ali skočiti na banko? Lahko te vsakodnevne opravke spremenimo v prijetna doživetja? Sposobnost, da rutinsko delo spremenimo v nekaj, v čemer lahko uživamo, je pomembna za našo »srečo«, kajti vsi moramo opravljati rutinske naloge. Celo Bill Gates trdi, da vsak večer pomiva posodo. Čeprav mu tega res ne bi bilo treba početi, trdi, da to rad dela. Pravi, da uživa, da se ob tem sprosti in prevetri um ter da skuša biti vsak dan boljši.