Po zdravje v zeleni objem gozda

AvtoricaDarja Divjak Jurca

FotoShutterstock

Thumbnail
3 min
  • DELI

Potem ko sta avtorja Héctor García in Francesc Miralles v knjigi Ikigaj, prevedeni v osemintrideset jezikov, razkrila skrivnosti japonskih stoletnikov, sta sklenila odpotovati na japonsko podeželje, daleč od velemest. Odpravila sta se namreč raziskovat 7. načelo ikigaja, ki trdi, da smo ljudje ustvarjeni za to, da se povežemo z naravo, čeprav večina živi v mestih. Na lastni koži sta začela preizkušati zdravilno moč šinrin-jokuja oziroma japonske gozdne kopeli.

Človek ni narejen za to, da bi živel kot podgana

»Velik del prebivalstva komaj kdaj vidi dnevno svetlobo in začuti piš vetra na obrazu. Številni so na svežem zraku le tistih nekaj minut, kolikor jih loči pešačenje od doma do podzemne postaje, parkirišča ali najbližje avtobusne postaje, med poslopji, kjer smo kot miši v labirintu,« zapišeta.

In še: »Človek ni narejen za to, da bi živel kot podgana v odtočnem kanalu. Enako kot živali spadamo v naravno okolje in če hočemo ohraniti ravnovesje, moramo dihati čist zrak, pod nogami čutiti rodovitno zemljo in se sprehajati med veličastnimi drevesi, ki od nekdaj obkrožajo naš življenjski prostor.«

Kaj je šinrin-joku?

Vsi, ki poznate občutek ob vstopu v gozd, ko se tesnoba in skrbi kar na lepem zmanjšajo, bremena pa postanejo manj obremenjujoča, se pravzaprav nevede prepuščate nečemu, čemur Japonci pravijo šinrin-joku in kar dobesedno prevajamo kot ‘gozdna kopel’. Izraz so začeli uporabljati leta 1982, ko je direktor japonske agencije za gozdove opozoril na zdravilne učinke kopeli v zelenem. Iz besed šinrin, ‘gozdovi’, in joku, ‘kopati se’, je skoval novo besedo, ki postaja znana po vsem svetu.

10 znanstveno dokazanih koristi šinrin-jokuja

Da so drevesa močno zdravilo, so nekatere stare kulture že stoletja nagonsko vedele. Toda Japonci so se sredi 80. let lotili tudi znanstvenih raziskav. Leta 1982 je japonsko ministrstvo za gozdove oblikovalo državni program za spodbujanje zdravja – izhodišče je bilo, da gozdne kopeli koristijo zdravju. V več raziskovalnih centrih so začeli spremljati sodelujoče v programu ter objavili vrsto študij, ki so domneve o blagodejnem učinku (gozdnega) zelenila tudi znanstveno potrdile. Tako danes zatrdno vemo, da šinrin-joku:

  1. Krepi imunski sistem, zlasti NK-celice, ki uničujejo rakave celice.
  2. Znižuje krvni tlak in srčni utrip.
  3. Zmanjšuje stres. Znižuje raven kortizola, stresnega hormona.
  4. Pomirja. Živčni sistem je zaradi tega manj dovzeten za odziv »boj ali beg«.
  5. Izboljšuje razpoloženje in splošno počutje.
  6. Krepi sposobnost koncentracije, tudi pri hiperaktivnih otrocih.
  7. Pospešuje okrevanje po operativnih posegih.
  8. Izboljšuje spanec.
  9. Krepi libido in spolno energijo.
  10. Izboljšuje vid.

Zdravilni učinki fitoncidov

Toda zakaj nam obkroženost z naravo tako koristi? Razlaga so fitoncidi, naravni strupi, ki jih oddajajo rastline, da se z njimi zaščitijo pred gnitjem, plesnimi in bakterijami, pa tudi napadi žuželk in drugimi živalmi. Natančno gledano so te snovi res strupi, vendar nam v ustreznih odmerkih koristijo. Fitoncidi, ki smo jim izpostavljeni v gozdu, spodbudno vplivajo na hormone, če pa bi te iste snovi uživali v koncentriranih odmerkih, bi tvegali zastrupitev.

Vsaj enkrat na teden v objemu zelenila

Koristi šinrin-jokuja, ki jih prinašajo sprehodi v naravi, pa ne najdemo izključno v gozdovih. Odkrijemo jih, čeprav v manjši meri, tudi v mestnih parkih ali doma, če se obdamo z rastlinjem, ki nas opominja na povezanost z naravo.

Na Japonskem zdravstveno zavarovanje v nekaterih japonskih podjetjih uslužbencem celo krije stroške prevoza in vodnikov po zelenih območjih zunaj mesta. V Španiji imajo že prvi uradni kraj za gozdno kopel: Sant Hilari Sacalm, kjer ponujajo terapevtske triurne sprehode z vodnikom.

V Sloveniji gozdno kopel ali terapijo oziroma gozdni selfness izvajajo v cerkljanskem hribovju ter ljubljanskem parku Tivoli in na Rožniku. Pravzaprav pa je za to, da opazimo zdravilne učinke gozdne terapije, dovolj že, da vsaj enkrat na teden odidemo na sprehod v najbližje zeleno območje, kjer se povežemo z naravo.