Mavrična hrana na krožniku

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoEdgar Castrejon, Rawpixel

Thumbnail
2 min
  • DELI

Sadje in zelenjava sta nadvse pomembna pri zdravi, uravnoteženi prehrani, saj vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, vlaknin in fitokemičnih snovi, a malo maščob in kalorij. V številnih razvitih državah prebivalci zaužijejo razmeroma malo sadja in zelenjave, čeprav naj bi si s prehrano, ki vsebuje veliko teh živil, zmanjšali tveganje za nekatere bolezni, kot so na primer srčno-žilna obolenja. Katera živila torej zares potrebujemo? Katera štejejo? In kaj je mavrična prehrana? Nekaj podatkov preberite v članku, še več koristnih informacij o hrani, ki jo jeste, pa najdete v knjigi Kako deluje hrana.

Pet na dan

Svetovna zdravstvena organizacija zato svetuje, da vsak dan použijemo vsaj 400 gramov sadja in zelenjave. Na podlagi tega priporočila so mnoge zdravst­vene ustanove podale smernice, po katerih naj bi na dan zaužili vsaj pet porcij sadja in zelenjave, velikih po 80 gramov.

Katera živila štejejo?

V teh petih porcijah je lahko katerokoli sadje in zelenjava razen škrobnatih, kot so krompir, sladki krompir in manioka. Upoštevajo se tudi stročnice, vendar le za eno porcijo, ne glede na to, koliko pojemo. V poštev pridejo tudi sadni sokovi in smutiji, čeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da vsebujejo veliko sladkorja.

Mavrična prehrana

Sadje in zelenjava sta različnih barv zaradi različnih fitokemičnih snovi. Številne med temi so naravni antioksidanti, nekateri od teh pa naj bi nas varovali pred boleznimi. Čeprav ni neizpodbitnih doka­zov, da je posebno koristno, če se prehranjujemo »mavrično«, vendar tako vsekakor prejmemo nujna hranila, na primer vitamine in minerale, hkrati pa laže dosežemo kvoto petih porcij na dan.

Rdeče

Rdeče sadje in zelenjava vsebujeta karotenoid likopen, ki morda varuje pred nekaterimi oblikami raka, vendar raziskave pri ljudeh tega ne potrjujejo zanesljivo.

Rumeno in oranžno

Rumeno in oranžno sadje vsebuje veliko betakarotena, ki se v našem telesu pretvori v vitamin A. Veliko betakarotena vsebujejo korenje, grenivka, mlada koruza, buče, sladki krompir in paprika.

Zeleno

Zeleno sadje in zelenjava vsebujeta klorofil, številna živila te barve pa tudi nekatera hranila. V brokoliju in ohrovtu najdemo na primer lutein in zeaksantin, fitokemični snovi, ki lahko pozitivno vplivata na vid.

Vijolično

Živila so vijolična zaradi antioksidanta antocianina. Nekatero vijolično sadje in zelenjava, na primer, vijolična solata in rdeča pesa, vsebujejo tudi veliko nitratov, ki lahko zmanjšajo krvni tlak.