Manj znane okužbe dihal

AvtoricaVlasta Kunaver, dr. med., spec. pediater

FotoShutterstock

Thumbnail
6 min
  • DELI

V senci najbolj znanega trojčka pljučnica-bronhitis-bronhiolitis so še nekatere manj »priljubljene« okužbe spodnjih dihal, ki pa vendarle kar pogosto prizadenejo naše male in ne več tako male otroke pa tudi odrasle. Mednje sodijo oslovski kašelj in tako imenovane atipične pljučnice.

Oslovski kašelj

Kot že ime pove, so za to bolezen značilni hudi napadi dušečega kašlja. Os­lovski kašelj ogroža predvsem zelo majhne otroke, sploh dojenčke do tretjega meseca starosti. Zbolimo pa lahko v vseh starostih. Proti okužbi z bakterijo Borde­tello pertussis v obliki kombiniranih cepiv zaščitimo otroke s tremi odmerki v prvem letu starosti, ponovno ob približno letu in pol ter še enkrat z obnovitvenim odmerkom v tretjem razredu os­novne šole.

Ko gre za oslovski kašelj, pa ne prebolela bolezen ne cepivo ne dajeta trajne imunosti. Količina protiteles začne po treh do petih letih pa­dati, v približno 12 letih pa zaščita pri večini izzveni. Zato je oslovski kašelj kljub cepljenju in kljub temu, da ga marsikdo preboli, še vedno prisoten.

Oslovski kašelj traja dolgo, večinoma okoli šest tednov.

Oslovski kašelj je precej zoprna bolezen, dojenčke lahko celo resno ogroža. Traja dolgo, večinoma oko­li šest tednov. Začne se kot običajen prehlad, zatem se razvijejo hudi napadi dušečega kašlja, ki lahko spominjajo na napade astme. Otroci ob kašlju po­gosto tudi bruhajo. Zadnja dva tedna bolezni se težave počasi umirjajo. Ker bolezni zaradi neznačilnega začetka ne moremo zgodaj prepoznati, jo tudi zdraviti začnemo šele, ko se dodobra razvije. A tudi antibiotično zdravljenje ne zadostuje. Z antibiotiki lahko bolezen le deloma omilimo in morda neko­liko skrajšamo.

Atipična pljučnica

Druga pogosta, a manj znana okužba spodnjih di­hal so atipične pljučnice. Od tako imenovanih »tipičnih« pljučnic se razlikujejo po »relativno« blagem poteku. Narekovaje tu uporabljam zato, ker lahko tudi za atipične pljučnice (kot tudi za os­lovski kašelj) mirno uporabim besedo zoprna bolezen.

Atipične pljučnice se običajno začnejo postopno in nimajo izrazitih znakov, kot je na primer visoka telesna temperatura. Kašelj pa se stopnjuje. Zaradi atipičnih pljučnic zdravniki pogosto obveljamo za nevedne, površne ali celo gluhe, saj značilne poke ob poslušanju pljuč pogosto lahko slišimo šele dru­gi ali celo tretji teden bolezni. To pa je posledica vnetnih sprememb, ki se pri atipičnih pljučnicah začno v prostorih med pljučnimi mešički in ne v njih, kot se zgodi pri običajni pljučnici.

Pri okužbah dihal moramo biti pozorni na povečano hitrost dihanja in na napor pri dihanju.

Tudi atipične pljučnice sicer navadno zdravimo z antibiotiki, a pri tem (kot to velja tudi za oslovski kašelj) nismo preveč uspešni. Atipična pljučnica se pozdravi tudi brez antibiotikov. Starši pa se pogosto vprašajo: A je zagotovo pljučnica? Iskreno rečeno pri otrocih tega pogosto ne vemo. Da bi se prepričali, bi morali narediti rentgensko sliko, temu pa se pri otrocih zaradi se­vanja poskušamo izogniti.

V nezapletenih primerih zdravimo glede na to, kar slišimo nad pljuči, pomagamo pa si še z laboratorijskim izvidom, ki ni vedno značilen. Pri atipičnih pljučnicah se pri zdravljenju zavedamo, da kdaj predpišemo antibiotik tudi v primeru, ko bi morda šlo brez njega … Zdravljenje je počasno, zelo slabo splošno počutje in kašelj pa lahko vztrajata več tednov.

Kako pomagati pri okužbi dihal?

Kako torej pri otroku ločimo hujše okužbe spodnjih dihal od navadnega prehlada? Ali lahko preprečimo, da bi se navaden prehlad razvil v eno od hujših okužb spodnjih dihal? Žal poslabšanja ne moremo zanesljivo preprečiti. Vedno pa lahko otroka opazujemo in mu lajšamo težave. Pri vseh okužbah dihal po potrebi znižujemo telesno tem­peraturo, skrbimo, da otrok dovolj pije, in čistimo nos. Pomembno je otrokovo splošno počutje. Dokler so otroci živahni, dobro razpoloženi in ig­rivi, jim ni hudega.

Pozorni moramo biti, ko se hitrost dihanja poveča in dihanje postane naporno. Starše pogosto skrbi, da tega ne bodo opazili. Skrb je odveč! Otro­ka, ki težko diha, ne moremo spregledati. Pri dihanju si pomaga s trebuhom, z ramicami, medre­brni prostori se ugrezajo. Hitrost dihanja ocenjujemo, ko otrok mirno spi in je brez povišane telesne temperature, saj gibanje in povišana telesna temperatura dihanje pospešujeta.

Naj nas ne zmoti slab apetit, potruditi pa se mo­ramo, da otrok dovolj pije. Z bolj kaloričnimi napitki, kot sta na primer čokoladno mleko in gosti sok, lahko »prigoljufamo« tudi manjkajočo energijo.

In še nekaj besed o preventivi. Otroci naj zaužijejo čim več svežih vitaminov, se gibajo na svežem zra­ku in se izogibajo prostorom, kjer je veliko ljudi. Poleg tega naj se v stanovanjih, kjer so doma otro­ci, ne kadi. Ni huda znanost, a deluje.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Thumbnail

Naročite se na Ciciban ali Cicido in prejmite revijo Pogled.