Koristi branja – kaj svetuje nevropediatrinja

Avtoricadr. Tina Bregant, dr. med., specialistka pediatrije in fizikalne in rehabilitacijske medicine, doktorica nevropediatrije

FotoPicsea, Unsplash

Thumbnail
4 min
  • DELI

Kako pogosto berete? Katero knjigo ste prebrali nazadnje? Kaj pa vaši otroci? Jim berete na glas ali (že) berejo sami? Zakaj je pomembno, da beremo in da se te veščine dobro naučijo tudi otroci? Kaj se med branjem dogaja v možganih? Za odgovore na ta vprašanja smo prosili dr. Tino Bregant, zdravnico, specialistko pediatrije in doktorico nevropediatrije.

Branje je za človeštvo dokaj nova »pogruntavščina«

Branje je z vidika evolucije sorazmerno mlado. Prve pisave so se pojavile pred približno 8000 leti. Množično brati pa smo začeli šele nedavno. Še vedno je na Zemlji kar precej nepismenih ljudi – po ocenah mednarodnih organizacij je 17 odstotkov svetovnega prebivalstva nepismenega.

Morda je vredno povedati, da je leta 1820 lahko bralo in pisalo le 12 odstotkov ljudi; leta 2015 pa je bilo takih že kar 86 odstotkov. Kljub hitremu porastu in množičnosti branja moramo vseeno razumeti, da nekaj sto let za evolucijo ne pomeni dosti. Tako za zdaj posebnega, specializiranega centra za branje v možganih (še) nimamo.

Dobrodošli v skrivnostni svet možganov – med branjem

Pri branju uporabljamo možganske strukture, ki so bile prvotno namenjene drugim funkcijam. Eno od pomembnih področij je fuziformni girus. Gre za del senčničnega režnja, ki se je razvil in specializiral za prepoznavanje obrazov, oblike, predmetov, ne pa za pisano besedo.

Pri branju sodelujejo tudi na primer senčnični reženj, ki je ključen za fonološke zaznave, dekodiranje in dešifriranje zvokov in glasov. Potem je tu še čelni reženj, ki je ključen za produkcijo govora (ta določa, ali je govor tekoč, ali upoštevamo slovnična pravila) ter neke vrste povezovalno območje, ki ga imenujemo angularni in supramarginalni girus.

Najprej čebljanje, šele potem branje  

Dojenčki se najprej učijo procesiranja zvokov. Lahko dodajo ali odvzamejo zvok, glas, govor začenjajo s čebljanjem, dvozložnicami ba-ba, da-da. Te poznajo vse kulture sveta, ne glede na jezik. To je temelj, na katerem otročki nato razvijajo svoje govorno-jezikovne veščine.

Šele potem pridejo na vrsto prepoznave simbolov. Mednje seveda sodijo tudi črke. Tako otroci nekaj let kasneje, praviloma pa pred vstopom v šolo zapišejo in prepoznajo tudi najpomembnejšo besedo, ki jih določa: svoje ime.

Otroštvo je za učenje branja zelo primerno. Poteka lažje in hitreje, z manjšim vložkom energije.

Gremo naravnost po avtocesti ali vijugamo po kolesnicah?

Za proces branja so poleg posameznih možganskih središč pomembni tudi predeli, ki skrbijo za povezovanje in sodelovanje teh centrov. To pa zagotavljajo snopi bele možganovine – to so živčna vlakna, obdana z mielinom. To nitje omogoča hitro in simultano procesiranje različnih informacij.

Danes vemo, da prav kakovost tega nitja v določenih predelih možganov določa kakovost branja pri otrocih. Dobri bralci imajo te poti kot kakšne avtoceste, medtem ko slabi bralci vijugajo po vaških obvozih in kolesnicah ... Celo majhne razlike v integriteti tega belega nitja pomembno določajo kakovost branja pri otrocih. Slabo delujoče, slabše mielizirane poti oz. povezave opažamo tudi pri otrocih z disleksijo.

V svetu domišljije otrok razvija intelekt, uči se potrpežljivosti, premaguje svoje težave in strahove ter se uči življenjskih pravil.

Učenje branja v otroštvu – lažje in hitreje!

Vsi se moramo branja naučiti. Obdobje otroštva je obdobje učenja. V tem času so možgani pripravljeni na več izkušenj. Zato takrat učenje poteka lažje, z manjšim energetskim vložkom in predvsem hitreje. Škoda bi bilo, če tega obdobja ne bi izkoristili.

Če pa želimo dobre bralce, otroke spodbujamo k branju. Moramo pa se vseeno zavedati, da so med nami razlike in da imajo nekateri več težav, ki jih samo trening ne bo izničil. V tem primeru pa poiščemo pomoč strokovnjakov, saj poznamo tudi uspešne strategije pomoči. Pa seveda ne pozabimo, da smo odrasli zgled. Če sami ne beremo, bomo otroke težko popeljali v svet branja in domišljije.

Lepa izkušnja za vso družino

Poskusimo brati skupaj. Berimo jim pred spanjem. Branje na glas malčkom pa tudi šolskim otrokom v prvi triadi je posebno doživetje, ki mogoča hitro sledenje zahtevnejšim vsebinam in otroke kar samo vabi v svet domišljije. Branje pravljic je lahko najlepše darilo otroku in odraslemu. Čas, ko se otrok stisne k odraslemu, staršu ali učitelju in v toplem, varnem naročju posluša pravljico, je neprecenljiv.

V svetu domišljije otrok razvija svoj intelekt, uči se potrpežljivosti, premaguje svoje težave in strahove ter se uči življenjskih pravil. Ob tem odrasli z otrokom ustvarjamo pristen, ljubeč odnos. Ta čas je lahko samo naš – za nas in otroka, pravo razvajanje ob dobri knjigi.