Katera živila izbrati, da pomagajo prebavilom

Thumbnail
4 min
  • DELI

Hrana je ključnega pomena za dobro počutje. Toda ali veste, zakaj določena živila koristijo prebavi, spet druga pa jo lahko dodatno obremenijo? Predstavljamo pet nasvetov za pametno izbiro vsakodnevnega jedilnika, na katere stavita Christiane Schäfer in Sandra Strehle, avtorici knjige Zdravo črevesje.

Koliko obrokov je ravno prav?

Prehrane, ki bi bila primerna za vse, ni. Vrsto, sestavo, količino in pogostost vsakodnevnih obrokov določa to, kaj nam najbolj ustreza, pa tudi težave, ki jih imamo. Res pa je, da bi morale levji delež našega jedilnika sestavljati čim manj kalorične pijače in zelenjava.

Okoli te osnove oblikujmo svoj prehranjevalni urnik, ki je odvisen od naših prehranjevalnih navad, tega, kar imamo radi, pa tudi možnosti, ki jih imamo.

Kaj je bolje: opečenec, polnozrnat kruh ali misliji?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od sestave naše prehrane ter predvsem naših težav in želja. Pri mehkem blatu ali napenjanju izberimo kruh iz fino mlete polnozrnate moke, kašo iz drobnih ovsenih kosmičev ali opečenec iz polnozrnate moke.

Kadar je blato pretrdo, nas težav lahko odreši kombinacija oreškov, sadja in kosmičev.

Kaj storiti, če ne prenesem svežega jogurta?

V svežih izdelkih iz kislega mleka se skriva obilo »dobrih« bakterij, ki se morajo v črevesju ljudi s prebavnimi težavami največkrat bojevati proti »slabim« bakterijam. Če nenadoma začnemo uživati več svežih mlečnih izdelkov, na primer navadni jogurt ali skuto, se lahko pojavijo podobne težave kot pri laktozni intoleranci.

Preden se črevesna mikrobiota navadi na nove klice in se vzpostavi ustrezno ravnovesje, traja nekaj časa. Zato je dobro razbremeniti črevesje, ko začnemo v prehrano uvajati več izdelkov iz kislega mleka, tako da z lažje prebavljivimi vrstami zelenjave zaužijemo več topnih vlaknin in uživamo manj polnozrnatih izdelkov, ki vsebujejo netopne vlaknine.

Za vezavo neprijetnih plinov lahko poskrbimo tako, da vsebnost maščob in beljakovin v prehrani rahlo povečamo in na urnik dodamo sprehod za boljšo prebavo.

Zelenjava me ne nasiti. Kaj zdaj?

Zelenjava ima zelo nizko energijsko gostoto – z enim kilogramom korenja pojemo toliko kalorij kot s poldrugo rezino suhega kruha.

Zato je zelenjavo pametno kombinirati z nekaj maščobe ali beljakovin in s tem podaljšati zadrževanje jedi v želodcu ter razbremeniti prebavo. Solato zato obogatimo s pinjolami, z jajcem ali lososom.

Je vlaknin lahko kdaj preveč?

Je, toda pogosteje zaužijemo preveč netopnih vlaknin (to so polnozrnata žita, lanena semena, oleseneli deli listnate in gomoljaste zelenjave, lupina zelenjave in sadja, stročnice) kot topnih (oves in izdelki iz ovsa, sočne vrste zelenjave, meso sadja (npr. jabolk, hrušk, kutin), stročnice, žitni kalčki, rožiči).

Ljudje, ki imajo trdo in grudasto blato, pogosto uživajo preveč netopnih vlaknin.