Bakterije in antibiotiki: kdo bo koga?

Avtoricadr. Mateja Pate, dr. vet. med.

FotoShutterstock

Thumbnail
3 min
  • DELI

Stara modrost pravi, da je umazanija druga polovica zdravja, vseeno pa se je dobro zavedati, da tudi bakterije niso več tisto, kar so bile nekoč. Vedno bolj postajajo namreč odporne proti antibiotikom, to pa pomeni težje zdravljenje in dlje trajajoče bakterijske okužbe, morebitno bolnišnično oskrbo, bolj tvegane kirurške posege in pogostejše smrtne izide bolezni. Za skrb vzbujajoče stanje glede odpornosti bakterij pa smo v glavnem krivi sami.

Odpornost bakterij je globalna težava

Antibiotiki so snovi, ki ovirajo razmnoževanje in rast bakterij in jih torej uporabljamo kot zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Odkritje antibiotikov je bilo med najpomembnejšimi mejniki v razvoju medicine, saj je zelo zmanjšalo smrtnost zaradi kužnih bolezni.

Uporaba antibiotikov pa ima od vsega začetka tudi temno plat – pojav bakterij, ki so odporne proti posameznim ali celo več različnim antibiotikom.

Bakterije neprestano razvijajo nove mehanizme odpornosti. Zdi se, kot da so vedno korak pred nami.

Bakterije so lahko že naravno odporne proti antibiotikom, lahko pa odpornost sčasoma pridobijo zaradi genskih sprememb kot odgovor na uporabo antibiotika. Neprimerna, nepravilna in pretirana uporaba antibiotikov pospeši razvoj odpornosti bakterij, zaradi česar postajajo antibiotiki neučinkoviti za zdravljenje okužb. To je dandanes ena od največjih groženj javnemu zdravju. Bakterije, odporne proti več antibiotikom, nekateri radi imenujejo tudi superbakterije.

Odporne bakterije najdemo pri ljudeh, živalih, v hrani in okolju. Pomanjkljiv nadzor nad okužbami, slaba higiena in neprimerno ravnanje z živili prispevajo k širjenju okužb z odpornimi bakterijami. Bakterije neprestano razvijajo nove mehanizme odpornosti.

Zdi se, kot da so vedno korak pred nami, in tako postaja seznam okužb, ki jih vse težje zdravimo z antibiotiki, vse daljši.

Na odpornost bakterij vpliva več med seboj prepletenih dejavnikov in za spopadanje z njo je potrebno usklajeno delovanje različnih deležnikov na svetovni ravni, hkrati pa lahko tudi vsak od nas marsikaj stori za to, da se stanje ne bo še poslabšalo.

Kaj lahko storimo sami?

  • Za začetek vzemimo antibiotike samo takrat, ko nam jih predpiše zdravnik. Antibiotiki imajo lahko tudi neprijetne neželene učinke, med drugim vplivajo na za naše telo koristne bakterijske združbe v črevesju. 
  • Ne pričakujmo, da nam bo zdravnik predpisal antibiotike pri prehladnih obolenjih ali gripi, saj te okužbe povzročajo virusi.
  • Vsako nepotrebno jemanje antibiotikov lahko ogrozi naše zdravje in zdravje naših bližnjih. Tako se lahko zgodi, da antibiotiki ne bodo delovali takrat, ko jih bomo resnično potrebovali. Kadar nam zdravnik predpiše antibiotik, ga jemljimo v skladu z navodili in zdravljenja ne prekinimo predčasno, četudi se počutimo bolje. Če zdravljenja ne dokončamo, lahko namreč bakterije ostanejo v telesu in razvijejo odpornost proti antibiotiku, zato bo naslednjo okužbo težje zdraviti.
  • Če nam po končanem zdravljenju antibiotiki ostanejo, jih ne hranimo za naslednjič in ne delimo z družinskimi člani in prijatelji.
  • Antibiotik, ki je bil predpisan za nas, morda ne bo pravo zdravilo za drugo osebo. Ob vsem naštetem ne pozabimo, da imajo pri preprečevanju širjenja bolezni pomembno vlogo higiena rok in priprave hrane, izogibanje stikom z bolnimi osebami in ne nazadnje preventivna cepljenja.
  • Za boj proti odpornosti bakterij je ključna dobra ozaveščenost o problematiki in sprememba v načinu ravnanja z antibiotiki, saj si v prihodnosti verjetno nihče ne želi vrnitve v preteklost, ko so bile običajne okužbe hitro lahko usodne.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

 

Thumbnail

Naročite se na Ciciban ali Cicido in prejmite revijo Pogled.