Žlahtna zapuščina legendarne slovenske kuharice

AvtoricaDarja Divjak Jurca

FotoSaša Kovačič

Thumbnail
7 min
  • DELI

Spomnim se je iz babičine kredence. Oguljenih sivozelenkastih platnenih platnic. Štiriperesnih deteljic, ki so se ploščile med listi in – najbrž, nisem prepričana – označevale babičine najljubše recepte. Madežev na posameznih listih, ki so pričali, da je bila pogosto uporabljan pripomoček. Babica je bila odlična kuharica in njene čarovnije s kuhalnico sem kar nekako podzavestno povezovala s tisto sivozelenkasto »bukvo«. Nekje na pragu dvajsetih sem si omislila svojo. Še vedno me spremlja. Velika slovenska kuharica, najbolj legendarna slovenska kuharska knjiga.

Prva izvirna slovenska kuharska knjiga

Slovenci smo prvo kuharsko knjigo v slovenščini dobili leta 1799, ko je Valentin Vodnik iz nemščine prevedel eno takratnih kuharskih knjig ter vsebino prilagodil slovenskim bralcem. Naslovil jo je Kuharske bukve. Šlo je za recepte, značilne za meščansko okolje (mesne jedi, omake, ribe, pecivo …), manj pa je bilo receptov za preproste in nasitne jedi iz stročnic, žit in moke, ki so prevladovale na jedilnikih večinoma kmečkega slovenskega prebivalstva.

Prvo izvirno slovensko kuharsko knjigo Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila pa je leta 1868 »spisala in na svitlo dala« Magdalena Pleiweis, rojena Knafelj. Bila je preprosta kmečka ženska, ki je služila pri visoki gospodi in si tako pridobila bogato kuharsko znanje, delala pa je tudi v škofijski kuhinji.

Pri 41 letih se je poročila z ljubljanskim trgovcem Valentinom Pleiweisom in se s položaja gospodinje povzpela na položaj gospe. Svojo Slovensko kuharico, ki jo je po nareku zapisala njena prijateljica Neža Lesarjeva, je izdala v samozaložbi. Želela je namreč na preprost in razumljiv način pomagati slovenskim dekletom, da se s pomočjo knjige naučijo dobro in varčno kuhati, saj si jih večina drugega tovrstnega šolanja ni mogla privoščiti.

S Felicito Kalinšek kuharica postane »blagovna znamka«

Pri šesti, obsežnejši, »izpopolnjeni in predelani« ter bogato ilustrirani izdaji Slovenske kuharice leta 1912 je kot glavna avtorica že navedena sestra Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica na Gospodinjski šoli na mariborskem Marijanišču ter v Ljubljani, ki ji je Katoliška bukvarna zaupala dopolnitev kuharice. S Felicito Kalinšek je zapuščina Magdalene Pleiweis prešla v varovanje in skrbništvo cenjenih kuharskih učiteljic iz reda šolskih sester.

Felicita Kalinšek. Veliki slovenski kuharici pogosto rečemo kar »kuharica Kalinškove«
Felicita Kalinšek. Veliki slovenski kuharici pogosto rečemo kar »kuharica Kalinškove«

Zaradi korenite obogatitve in posodabljanja te in naslednjih izdaj sestro Felicito štejemo kot avtorico kuharice. Postala je »blagovna znamka« med slovenskimi kuharskimi knjigami in še danes marsikdo govori o receptih »iz Kalinškove«.

Žlahtna zapuščina prehaja od sestre k sestri

Po smrti sestre Felicite so knjigo dopolnjevale in posodabljale druge priznane kuharske učiteljice. Najgloblje sta v vsebino posegli sestri Izabela Regina Gosak in Vendelina Marija Ilc.

Sestra Vendelina je najprej poučevala kuhanje v Mariboru in Ljubljani, potem pa kot ravnateljica deset let vodila kmetijsko gospodinjsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu na avstrijskem Koroškem.

Po letu 1960 je v Repnjah nad Vodicami začela voditi kuharske tečaje za dekleta in župnijske kuharice in to delo po letu 1987 nadaljevala tudi na Brezjah. Kuharske tečaje so obiskovale tečajnice iz vse Slovenije.

Sestra Vendelina je poskrbela za osemnajsto izdajo leta 1980. Felicitino kuharico je popolnoma posodobila in preuredila, knjiga se je širila z novimi poglavji in recepti in se na prehodu v tretje tisočletje preimenovala v Veliko slovensko kuharico.

Sestra Bernarda Gostečnik – nova varuhinja žlahtne zapuščine

Zapuščina Slovenske kuharice gre pri šolskih sestrah iz roda v rod in novo skrbnico vedno izbere prejšnja. Sestra Vendelina je tako za svojo naslednico izbrala Bernardo Gostečnik, profesorico biologije in gospodinjstva, ki se je redu šolskih sester pridružila leta 1979, zdaj pa že tri desetletja vodi izjemno priljubljene tečaje peke in kuhanja v Repnjah. Je avtorica knjig Slaščice iz pečice in Potice in druge domače slaščice.

Bernarda Gostečnik, trenutna skrbnica zapuščine Slovenske kuharice
Bernarda Gostečnik, trenutna skrbnica zapuščine Slovenske kuharice

O svojih cenjenih predhodnicah sestra Bernarda Gostečnik pravi: »Sestra Felicita je bila stroga in hudomušna učiteljica, sestra Izabela zelo inteligentna in širokopotezna, prijetna in materinsko zavzeta, sestra Vendelina pa načelna, delovna, praktična, materinska, pravična. Že sestra Felicita je želela, da dobi skrbništvo nad zapuščino Slovenske kuharice sestra, ki ima ustrezno izobrazbo, veselje do kulinarične umetnosti in izkušnje, biti pa mora praktična, načelna, smela, čista, vestna. Ko me je sestra Vendelina imenovala za svojo naslednico, je rekla: 'Ti boš zmogla.'«

Letos Slovenska kuharica praznuje 150. obletnico izida in ob tej priložnosti jeseni izide že 30. izdaja (po slovenskih domovih najdemo več kot 250.000 izvodov dosedanjih izdaj), ki jo je posodobila in dopolnila trenutna skrbnica zapuščine sestra Bernarda Gostečnik.

Thumbnail

 

Velika slovenska kuharica

Posodobljena in dopolnjena 30. izdaja

Prednaročilo ›