Zelenjadnice ob bok narcisam in tulipanom

AvtoricaJerneja Jošar

FotoJerneja Jošar in Alenka Klinar

Thumbnail
5 min
  • DELI

Pa se je začelo! S polno paro sejemo, sadimo in vztrajno polnimo gredice. V začetku aprila na mojih zelenjavnih gredicah že zacvetijo narcise in pozneje se jim pridružijo še tulipani. Da, kar na zelenjavnih gredicah jih imam. Družbo delajo vrtninam, ki so zimo preživele na gredah, torej zimski solati, česnu, čebuli, listnatemu ohrovtu in motovilcu, ter na novo posejanim in posajenim rastlinam. Tako lepo popestrijo gredice, na katerih so na novo posajene vrtnine še majhne. Da bodo te dobro uspevale, moramo izbrati pravi čas setve. Z nekaterimi ne smemo zamuditi, z drugimi pa ne prehitevati. Sedaj je čas za tiste, ki jim prijetne spomladanske temperature godijo, nizke nočne temperature pa ne škodijo.

Pohitimo s kratkodnevnicami

V začetku aprila je še čas, da posejemo na prosto redkvico, špinačo, grah in bob, tudi čebulo in česen. Če marca niste utegnili ali razmere na vrtu niso bile prave, sedaj le pohitite. Te vrtnine namreč dobro uspevajo le, ko so dnevi še kratki oziroma ko se dan daljša. Tudi temperature ne smejo biti previsoke.

Če redkvico sejemo prepozno, bo gomoljček puhel in grenek, velikokrat pa, še preden se ta razvije, rastlina odbrzi v cvet.

Do sredine aprila še lahko posejete redkvico.
Do sredine aprila še lahko posejete redkvico.

Grah bo sicer na začetku lepo rasel, vendar če ga sejete šele maja, faza oblikovanja cvetov in plodov nastopi prepozno – v času dolgega dne in visokih temperatur, velikokrat tudi suše. Za oblikovanje cvetov grah potrebuje kratek dan, mile temperature in veliko vlage. Velikokrat ga tudi napade grahova pepelovka. Konec aprila je res skrajni čas, da ga posejete. Če zamudite, bo bolje, da prostor, ki ste ga namenili grahu, zapolnite s katero drugo vrtnino. Sama marca grah posejem v lončke in sadike v začetku aprila presadim na prosto. Tako bo pridelek tako zgoden, kot če bi sejala grah marca na prosto. Enako lahko naredimo z bobom.

Kapusnice potrebujejo veliko hranil

Ko se tla ogrejejo na 10 °C – in to se po navadi zgodi že v začetku aprila, presajamo na prosto obširno skupino zelenjadnic – kapusnice. Sem spadajo zgodnje sorte zelja, glavnatega ohrovta, cvetače in brokolija, nadzemna kolerabica in listnati ohrovt.

Kapusnice posadimo globoko vse do prvih listov.
Kapusnice posadimo globoko vse do prvih listov.

Kapusnice so velike porabnice hranil, zato jih vedno sadimo na grede, ki jim pred tem dodamo večjo količino komposta ali dobro uležanega hlevskega gnoja. Delno senčna lega jim bo bolj prijala kot veliko sonca, posebej cvatači. Sadike posadimo globoko vse do prvih listov. Tako se bodo dobro vrasle in kasneje ne bo težav s prevračanjem težkih glav. Brokoli in listnati ohrovt v kasnejši fazi rasti vseeno privežem k opori.

Ko se tla ogrejejo na 10 °C – in to se po navadi zgodi že v začetku aprila, presajamo na prosto obširno skupino zelenjadnic.

Presajanje pora malo drugače

Pora na mojem vrtu nikoli ne manjka. Tako vsestransko je uporaben in tako nezahteven za gojenje. Obstaja več sort pora, ki se razlikujejo po času rasti in po odpornosti proti mrazu. V drugi polovici aprila presajamo na prosto zgodne sorte pora, pravimo jim poletne in jesenske sorte. Pridelek bomo pobirali od julija naprej. Med tem pa že snujemo posevek za zimsko – spomladansko bero. Sejemo pozne sorte pora, ki jih bomo na stalno mesto presajali junija in julija. Pridelek bomo pobirali vso zimo vse do marca in aprila. Če pazljivo izbiramo sorte pora, bomo z njim preskrbljeni skoraj celo leto.

Sadike, godne za presajanje, naj bodo debele kot svinčnik.

Sadiko pora položimo v jamico in je ne zasujemo z zemljo.
Sadiko pora položimo v jamico in je ne zasujemo z zemljo.

Por že vrsto let sadim malo drugače. S sadilnim klinom – lahko si pomagate tudi z ročajem ročne motike ali z debelejšo vejo – naredim 20 cm globoko jamico. Na dno najprej nasujem kompost, potem pa v jamico postavim sadiko pora in tako pustim – ne dodajam prsti, da bi zapolnila jamico. Korenine se bodo na dnu jamice hitro vrasle, por pa se bo lažje debelil. Na ta način dosežem, da je večji del pora obeljen, pa tudi osipanje na začetku ni potrebno. Če želimo, da je čim večji del pora obeljen, med rastjo rastline osipavamo ali na debelo zastiramo z zastirko.

Setev bučk in kumar v lončke

Bučke in kumare spadajo med vrtnine, ki potrebujejo veliko toplote. Ne samo ozračje, tudi tla morajo biti dovolj ogreta. Za njih je čas presajanja na prosto šele maja. V drugi polovici aprila – ne prej, ker seme hitro kali in tudi rastejo hitro, jih posejem v lončke.

Kumare sejem v lončke s premerom 5 cm, bučke v lončke s premerom 8‒10 cm. Seme čez noč (ali vsaj za dve uri) namočim v čaj iz kamilic ali žajblja. Seme se bo napilo tekočine in bo zato hitreje vzklilo, hkrati pa bo posrkalo blagodejne učinkovine iz čaja. Rastline bodo krepkejše in odpornejše proti boleznim in škodljivcem.

Seme pred setvijo namočimo v žajbljev ali kamilični čaj.
Seme pred setvijo namočimo v žajbljev ali kamilični čaj.

Lončke napolnim s prstjo le do polovice. Prst namočim, na vlažno posteljico položim seme in ga pokrijem z 1 cm debelim slojem prsti. Dobro navlažim s pršilko. Lončke pokrijem s prej preluknjano prozorno folijo. Postavim na toplo in svetlo okensko polico. Čim bo rastlina vzklila, previdno dodam prst vse do kličnih listov. Nato prst sproti dodajam, kot bo rastlina rasla. Iz prsti naj ves čas kuka le listje. Na steblu se bodo razvile dodatne koreninice in koreninski sistem bo zato močnejši.