Vrtni raj sredi prestolnice

AvtoricaMarija Ana Marolt

FotoPetra Jerič

Thumbnail
6 min
  • DELI

»Na vrtu je svet lep,« pravi agronomka Jerneja Jošar in avtorica vrtnarskih priročnikov, člankov in kolumn, ki na svojem ekološkem vrtu sredi Ljubljane prireja delavnice ter seznanja obiskovalce s skrivnostmi vrtnarjenja. Ja, za Jernejo je prav vrtnarjenje najboljši način sproščanja in s pravim pristopom ne delo na vrtu ne obveznost ne garanje.

Jerneja Jošar je svoj košček raja, kot pravi, pred nekaj leti našla sredi Ljubljane, kjer v Vrtnarski hiši na Rudniku, ob nakupovalno-industrijski coni, ureja ekološki zelenjavni vrt. Mi smo jo obiskali med dnevom odprtih vrat in se prepričali, kako navdušeno svoje znanje in pridobljene izkušnje deli z vedoželjnimi obiskovalci.

Vrtnarska hiša

Jerneja rada poudari, da vrtnarjenje v enem samem paketu ponuja psihoterapijo, meditacijo, kisikovo kopel, tretma z vitaminom D in še nego proti celulitu. »Pa ne samo to,« dodaja. »Stane precej manj, pridelana zelenjava je ekološka, pa še zelišča za piko na i pri kuharskih mojstrovinah in šopek rož, ki poboža dušo.« S tem so se strinjali tudi obiskovalci dogodka, ki jih na sončno pomladno soboto ni manjkalo.

Brez večnega lopatanja in okopavanja

In kako sploh začeti, če nimamo ne predznanja ne zgledov? Ali če nimamo časa? »Sama sem od vsakega vzela tisto, kar je meni najbližje, kar se sklada z mojim življenjskim slogom, mojo filozofijo,« pravi Jerneja. »Če ste med tistimi, ki večji del dneva preživijo v službi in imajo popoldne še druge obveznosti, predlagam, da se posvetite permakulturnemu pridelovanju. To je prevladalo tudi na mojem vrtu. Pri meni ni lopatanja niti večnega okopavanja v poletnih dneh, vsakodnevnega zalivanja in pletja, ki ga pri sosedih nikoli ni konec. Zakaj mi je vse to prihranjeno? Skrivnost je v pravilnem odnosu do prsti in uporabi zastirke. Verjemite, res se da vrtnariti tudi lahkotno.« Vse natančno opisane postopke najdete tudi v knjigi Vrtnarimo z Jernejo.

»Večino sadja in zelenjave si moja družina pridela sama.«

Jerneja je na svoj vrt sredi mesta vnesla še nekaj značilnosti biodinamičnega načina – če se le da, se pri setvi in sajenju ravna po luninem setvenem koledarju. »Ta temelji na osnovnih zakonitostih luninih men, upoštevan pa je tudi vpliv ozvezdij, mimo katerih luna potuje. Določena konstelacija planetov ugodno vpliva na posamezni del rastline – na korenino, list, cvet ali plod.«

Je razlika res tako očitna? »Ja, rastline so močnejše, rodovitnejše, odpornejše proti boleznim in škodljivcem,« pripoveduje Jerneja. In dodaja: »Pri korenčku, na primer, uporabljamo korenino, zato sejem tiste dni, ki so po luninem setvenem koledarju ugodni za korenino. Pri zelju uživamo liste, torej ga sejem in presajam ob dnevih, ugodnih za list. To so preizkušena dognanja.«

Vrtnarsko hišo najdete ob nakupovalno-industrijski coni Rudnik.

Poudari, da se teh navodil drži, vendar ne za vsako ceno. »Ne dovolim si več, da bi me kar koli vrglo iz tira. Dogajalo se je namreč, da sem po napornem dnevu v službi ihtavo hitela na vrt, da ujamem še tiste pol ure, ko bo dan še ugoden za list. Sajenje solate se je tako sprevrglo v živčno vojno, bitko s časom. Ko se mi je to pripetilo nekajkrat in me pripeljalo do roba solz, sem si zabičala: »Zdaj pa konec s tem! Če imajo luna in planeti takšen vpliv na rast in razvoj rastlin, ga ima verjetno tudi moje počutje, energija, ki jo oddajam. Torej, počasi.«

Zakaj vrtnariti ekološko?

»Večino sadja in zelenjave si moja družina pridela sama,« pripoveduje Jerneja in doda, da česar ne pridelajo sami, kupi pri ekoloških kmetih in v trgovinah z zdravo prehrano. Kot vse druge pa tudi njo pot kdaj pa kdaj vseeno zanese tudi v supermarket. »Vsakič znova me presenetijo prepolne police, ki se šibijo pod težo prehrambnih izdelkov, sadja in zelenjave, kjer sredi zime ne manjkajo niti jajčevci niti jagode. Takrat se pogosto spomnim na hrano, ki so jo uživali moji starši, ko so bili otroci. Veliko od tega sem imela možnost okusiti tudi sama, saj je moja babica še zmeraj pripravljala »hrano revnih«. Tudi moja mama je poskrbela, da te jedi niso bile pozabljene, tako da sva z bratom zrasla ob domači sezonski hrani. Zato se vedno bolj sprašujem: ali je bila to res hrana revnih?«

Pomlad na Jernejinem vrtu

Pravi, da smo v današnji blaginji in preobilju pozabili na to, kaj pravzaprav resnično potrebujemo in kako malo. Odtujili smo se od samih sebe, od narave in dejstva, kako je pravzaprav v naravi vse povezano in poskrbljeno, da je za nas najbolje. »Narava z nami sodeluje in nam pomaga tako, da nam v vsakem letnem času ponudi prav to, kar takrat naše telo najbolj potrebuje. Sezonska zelenjava in sadje, pridelana na ekološki način, sta največ, kar lahko damo svojemu telesu,« je prepričana.

»Marsikaj lahko pridelamo sami, tudi če nimamo veliko prostora, ovira pa ne bi smelo biti niti pomanjkanje časa ali moči.« Vse napotke, ki jih potrebujete za uspešen eko začetek, je Jerneja zbrala v knjigi Ekološko vrtnarjenje za vsakogar. In ker ji idej nikoli ne zmanjka, že snuje novo knjigo, ki jo bomo vrtnarski navdušenci lahko prebirali prihodnje leto. Komaj čakamo.