Švicarija – pribežališče grešnikov

AvtoricaNika Kovač

FotoUrška Boljkovac, arhiv MGLC in arhiv dlib

Thumbnail
  • DELI

Park Tivoli je ljub prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, obiščejo pa ga tudi turisti in turistke, ki spoznavajo prijazne poti naše prestolnice. Na zelenih travnikih lahko beremo, se poleti hladimo v senci, otroci se igrajo na enem izmed igrišč, v bližnjih kavarnah in slaščičarnah pa se osvežimo s slastnim sladoledom. Tivoli pa skriva tudi druge dragocenosti. Sprehod po promenadi odpira pogled proti Rožniku in razkrije dve zanimivi zgradbi: Grad Tivoli in Ustvarjalni center Švicarija.

Od odlične bele kave do skrivnostnih ateljejev

Med letoma 1908 in 1910 so na vrhu promenade v Tivoliju zgradili hotel Tivoli, na lokaciji, ki so jo vsi že poznali kot Švicarijo. Slovel je tudi po odlični beli kavi in okusnem kruhu, ki se je kar topil v ustih. Ljubljančani in Ljubljančanke pa so ga vseeno klicali Švicarija – svoj vzdevek je dobil po lesenem gostišču, ki je tam stalo nekoč. Švicarija je bila že takrat središče družabnega življenja v Ljubljani.

Švicarija leta 1910
Švicarija na razglednici iz leta 1910

Ob nedeljah si lahko prisluhnil hotelski godbi, se med tednom zavrtel na plesu ali se udeležil kakšnega političnega shoda. Hotel so zaprli leta 1933, prostore je najela ruska kolonija in vanj preselila ruske emigrante. Kasneje so v zapuščenih hotelskih sobah živeli najrazličnejši prebivalci, prostor so tu našli tudi mnogi umetniki in ga uporabljali za svoje ateljeje.

Leta 2010 so se na Mestni občini Ljubljana odločili, da Švicarijo preuredijo in jo odprejo za širšo javnost, leta 2012 so bili iz nje izseljeni zadnji prebivalci in prebivalke, leta 2015 pa se je začela prenova. Dobri dve leti so lahko okoliški sprehajalci in sprehajalke opazovali spreminjajočo se podobo stavbe in leta 2017 so bila dela končno končana. Rodil se je Ustvarjalni center Švicarija.

Skupnost, umetnost, narava

Švicarija je zanimiva tudi zato, ker je prostor srečevanja najrazličnejših ljudi. V času, ko je stavba gostila hotel Tivoli, je za prijetno ozračje poskrbela vihrava natakarica Fani, v njeni družbi so čas zelo radi preživljali najrazličnejši umetniki in intelektualci, tudi Ivan Cankar, Vladimir Levstik in Cvetko Golar. Cankar je tu napisal Belo krizantemo, enega izmed svojih odmevnih del.

Švicarija je od leta 2017 živahen in dinamičen ustvarjalni center. Vrata odpira tujim umetnicam in umetnikom, ki v njej prebivajo v rezidenčnih stanovanjih. V Švicariji pa so svoje delovne prostore na javnem razpisu dobili tudi domači umetniki in umetnice.

Švicarija je od leta 2017 živahen in dinamičen ustvarjalni center.
Švicarija je od leta 2017 živahen in dinamičen ustvarjalni center. Na fotografiji atelje Zore Stančić

Vsak teden se v Švicariji vrstijo najrazličnejši dogodki in delavnice iz programa Švicarija: skupnost, umetnost in narava. Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravlja maraton predavanj o stavbni zgodovini, življenju v Švicarji in o njeni prenovi, obiščete lahko tudi cikel pogovorov o branju Večer z Manco Košir: Zgodbe o knjigah in ljudeh.

Obiskovalci in obiskovalke pa si lahko v Švicariji ogledajo tudi celoletno razstavo Skupnost, umetnost in narava. Razstava, ki jo je kurirala Yasmín Martín Vodopivec, nas popelje skozi zgodovino in družabno življenje centra, predstavi delovanje umetnikov v njej in dokumentira tudi prenovo stavbe.

Vaš naslednji nedeljski izlet

Ustvarjalni center Švicarija najdete v središču Ljubljane, kjer se v zeleni okolici počutite daleč stran od mestnega vrveža. Tu lahko sanjarite med zelenjem, se sprehodite po zgradbi, saj je odprta za vse, ki želijo vstopiti in si jo ogledati.

V zeleni okolici Švicarije se počutite daleč stran od mestnega vrveža.
V zeleni okolici Švicarije se počutite daleč stran od mestnega vrveža.

Pogumno potrkajte na vrata katerega od ateljejev, spijte kavo z razgledom na mesto ali pa obiščite otroški atelje. Napolnili se boste z dobro voljo in se domov vrnili s kupom idej.