Skrivnost največjih prebivalcev zemlje

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoJohn Mark Arnold, Unsplash

Thumbnail
2 min
  • DELI

Drevesa rastejo že več kot 360 milijonov let. Neverjetno časovno obdobje, če pomislimo, da so se zametki človeštva začeli oblikovati šele pred 5 milijoni let. Čeprav se je vez med človekom in naravo spletla že v pradavnini in so veliki misleci in filozofi drevesom postavili spomenik, je danes žal tako, da mnogi med nami hitreje naštejemo deset avtomobilskih znamk kot gozdnih dreves.

Čuvaji podnebja

Poleg tega, da gozdni ekosistem daje življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam – v gozdovih živi več kot 6700 živalskih vrst – ima gozd pomembno vlogo tudi pri oskrbi s pitno vodo. Noben drug ekosistem ne zmore tako dobro kopičiti in čistiti deževnice ter vode iz staljenega leda kot gozd.

Drevesa s svojimi velikimi površinami zbirajo kaplje dežja, rose in megle, pri zbiranju vode pa bukvam ni para – zaradi njihovih navzgor obrnjenih vej in gladke skorje steče voda po deblu vse do koreninskega sistema.

Nikakor ne smemo podcenjevati pomembne vloge dreves in gozdov pri varovanju podnebja – drevesa filtrirajo onesnažen zrak in ga očistijo številnih škodljivih snovi ter vežejo nase velike količine ogljikovega dioksida (CO2).

V gozd po dober zrak

Nič manj osupljivo ni spoznanje, da so drevesa pomemben filtrirni sistem, ki ozračje očisti prahu, bakterij, gliv, peloda in radioaktivnih snovi. Sto let star hrast na leto olajša ozračje za približno eno tono teh delcev, hektar gozda pa za kar 50 ton.

Pravo čudo dreves (in vseh drugih rastlinskih vrst) je fotosinteza. Drevesa s pomočjo sončne svetlobe sama ustvarjajo svoje hranilne snovi iz vode in ogljikovega dioksida. Pri tem porabljajo ogljikov dioksid iz ozračja in obenem kot »odpadni produkt« oddajajo kisik. 

Gozdni zrak ni samo izjemno čist, temveč je tudi bogat s kisikom, zato upravičeno pravimo, da v gozdu dihamo »dober zrak«.

Ali ste vedeli?

V knjigi Drevesa in ljudje izvemo veliko osupljivih dejstev o drevesih:

  • Sto let stara bukev na leto proizvede 4600 kilogramov kisika, to pa zadovolji potrebe po kisiku kar 13 odraslih.
  • Najvišje drevo na svetu je obalna sekvoja (Sequoia sempervirens) v kalifornijskem narodnem parku Redwood. Pravijo ji Hiperion in sega v višino 115,6 metra.
  • Najstarejša drevesna vrsta na svetu je ginko (Ginkgo biloba). Charles Darwin ga je poimenoval »živi fosil«, saj se ni spremenil vse od nastanka pred več sto milijoni let.
  • Najstarejše drevo je dolgoživi bor (Pinus longaeva), ki skupaj z več podobno starimi bori raste v kalifornijskem gorovju White Mountains. Vsi so stari več kot 4500 let, rekorder pa naj bi bil po ocenah star več kot 5000 let.