Sadje in zelenjava iz domače shrambe

AvtoricaMarija Ana Marolt

FotoChris Lawton, Unsplash

Thumbnail
4 min
  • DELI

Ljudje so že od nekdaj razmišljali, kako za dalj časa zavarovati hrano pred kvarjenjem in jo pripraviti za zanesljivo zalogo za slabe čase. Pri tem so bili zelo iznajdljivi in so razvili različne načine, ki ne le služijo svojemu namenu, temveč prinašajo tudi v zadovoljstvo in užitek.

Starodavna umetnosti shranjevanja in konzerviranja živil danes doživlja preporod. A tokrat ne gre za preživetje kot nekoč, pač pa za odkrivanje že pozabljenih okusov domačnosti. Za dobrote iz domače shrambe si je sicer treba vzeti čas in se tudi potruditi, a je delo bogato poplačano z okusno zalogo, pripravljeno po starih receptih ali začinjeno z domiselnimi novotarijami.

Za čim boljši uspeh smo pripravili nekaj koristnih nasvetov, kako se doma lotiti konzerviranja sadja in zelenjave. Najdete jih tudi v knjigi Iz domače shrambe.

Polni kozarci

Najpreprostejši način za dolgotrajno konzerviranje vsega užitnega z vrta ali iz gozda je, da sadje ali zelenjavo zavremo, nekaj minut kuhamo, nato pa vrelo oziroma zelo vroče nadevamo v pripravljene kozarce in te takoj zapremo.

Med ohlajanjem nastane v kozarcu brezzračen prostor, ki skrbi, da se pokrov nepredušno zapre.

Vodna kopel

Vkuhavanje v vodni kopeli deluje podobno kot vlaganje zelo vročih sestavin. Vkuhavanje v loncu za vkuhavanje, napolnjenem z vodo, je zelo primerno za velike kozarce s celimi sadeži, za kompote in zelenjavo.

Uporabljamo kozarce z gumijastimi obročki in steklenimi pokrovi s sponko ali s pokrovi z navojem.

Konzerviranje v pečici

Za ta način so primerni le manjši kozarci. Napolnjene kozarce, ki se med seboj ne smejo dotikati, postavimo v globok pekač, ki ga namestimo na spodnje vodilo v pečici in vanj centimeter visoko nalijemo vodo.

Temperaturo pečice nastavimo na 175 °C; čas vkuhavanja začne teči, ko se v kozarcih pojavijo mehurčki. Takrat pečico izključimo in pustimo kozarce v njej še 20 do 30 minut. Pokrovi ohlajenih kozarcev morajo biti tesno zaprti.

Vkuhavanje v loncu na zvišan pritisk

Ta način je primeren za majhne količine. V lonec nalijemo mrzlo vodo centimeter visoko in postavimo kozarec na mrežico. Čas steriliziranja začne teči, ko se ventil na pokrovu dvigne.

Ravnamo po navodilih proizvajalca, pare iz lonca pa ne izpuščamo pod mrzlo vodo.

Vlaganje s kislino in soljo

Sadje pa tudi zelenjavo lahko vložimo v prevretek iz kisa oziroma limone ali citronske kisline in soli, ki ga po okusu začinimo s poljubnimi začimbami.

Kislo-slani shranki, kot so vložene kumarice ali listi vinske trte, in sladko-kisle dobrote, kot so vložene hruške ali breskve, imajo prav poseben čar.

Konzerviranje v olju

Konzerviranje v olju je najbolj priljubljeno v sredozemskih deželah, bogatih z olivnim oljem. V olje vlagajo predvsem zelenjavo in zelišča.

Prednost tega načina je, da sestavine v celoti ohranijo svoj okus in ga poleg tega prenesejo tudi na olje, v katero so vložene, na primer pri zeliščnih oljih ali italijanskih zelenjavnih predjedeh.

Naravno kisanje

Obstojnosti kislega zelja ali vloženega stročjega fižola ne zagotavlja le sol, temveč tudi kislina, ki se razvije pri vlaganju. Mikroorganizmi del ogljikovih hidratov iz zelenjave pretvorijo v mlečno kislino.

Sol med drugim tudi poskrbi, da se glivice in kvasovke, ki povzročajo kvarjenje, ne razmnožujejo. Z naravnim kisanjem vložena zelenjava je še posebno lahko prebavljiva.

Kaj pa alkohol?

Sadje, ki ga vložimo v alkohol, nima le dolgega roka uporabnosti, temveč tudi posebno slasten okus (na primer vložene hruške). Upoštevati pa moramo, da se vsebnost alkohola z vlaganjem skoraj ne zmanjša.

Za liker nadevamo v steklenice mehke sadeže, kot je jagodičje, začimbe in/ali zelišča ter sladkor, in vse prelijemo z visokoodstotnim alkoholom. Mešanico postavimo na toplo, da se lahko razvijejo vse arome.

Sušenje in presuševanje

Najstarejši način ohranjanja užitnosti in uporabnosti živil je primeren predvsem za sadje, zelenjavo, zelišča in gobe.

Z odvzemom odvečne vlage, torej s sušenjem, onemogočimo razvoj in življenje mikrobnih povzročiteljev kvarjenja. Sušimo na prostem, v pečici ali sušilniku.