Odkrivamo Slovenijo – po sledi izjemnih dreves

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoNina Arlič in Shutterstock

Thumbnail
4 min
  • DELI

Ste vedeli, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi? Zato je prav, da poznamo tudi njena res izjemna drevesa. Če imajo vaši otroci radi naravo in če so jim pri srcu pustolovščine, jih popeljite na ogled drevesnih posebnežev.

Še več predlogov za izlete, na katerih bo uživala vsa družina, najdete v uspešnici Nine Arlič 52 izletov, ki prinaša tematska doživetja za čisto vsak konec tedna v letu.

Najevska lipa pri Črni na Koroškem

Najevska lipa pri Črni na Koroškem

To je največja oziroma najdebelejša lipa v Sloveniji. Še natančneje: lipovec. Nekakšen stari oče med lipami. Pravzaprav gre za deblo, sestavljeno iz sedmih skupaj zraščenih dreves. Menda jih je zasadil turški vojskovodja, da je podnje skril zaklad, po katerega pa se ni nikoli vrnil, ker ga je prehitro pregnal kralj Matjaž. Zraven so ruševine domačije, ki so jo požgali Nemci, in staro kužno znamenje še iz davnega leta 1222.

Kako do tja?

V Črni pri prvem odcepu zavijte levo proti Bistri pri Pristavi in po 3 km še enkrat levo do Pudgarskega. Potem morate še enkrat levo in po gozdni cesti boste po nekaj minutah prispeli na cilj.

Zejčarjev kostanj v Škofji Loki

Zejčarjev kostanj v Škofji Loki

Zejčarjev kostanj v Škofji Loki je velikansko drevo v družbi drugih orjakov, sam pa ima obseg skoraj 10 metrov. Star je več kot 200 let in je visok 27 metrov. Njegov prsni premer znaša mogočnih 316 centimetrov. Strela ga je razčesnila, tako da ima zdaj malce skuštrano krošnjo.

Kako do tja?

Kostanj stoji na Svetem Florjanu, dobrih 10 km jugozahodno od Škofje Loke. Peljite po Poljanski cesti skozi Zminec, Brode in v Gabrku zavijte desno navkreber proti cerkvici zaščitnika gasilcev. Ko se pot pod vrhom razcepi, zavijte desno.

Nujčev hrast v Gregovcah

Nujčev hrast v Gregovcah

Nujčevemu hrastu pravijo tudi ‛orjak ob Sotli’. Na domačiji Balonovih (Nujčevih) so tako ponosni nanj, da ga imajo tudi na etiketi svojega šardoneja. Krog in krog meri deblo skoraj 8 m, drevo pa je visoko 29 m. Ker je že v poznih hrastovskih letih, si morate predstavljati, kako bohotnejši in ponosnejši je bil, preden so ga leta 2007 oklestili, da je laže zadihal. Poleg tega je pravo malo kraljestvo različnih bioloških vrst, še posebej hrastovega kozlička (pozor, luknjice!), katerega samica leže jajčeca le v hrastov les in je pri nas zaščiten.

Kako do tja?

Po avtocesti A2 mimo Novega mesta do izvoza za Čatež ob Savi oziroma Brežice. Zavijte na severovzhod proti Selom pri Dobovi in se vozite približno 15 km mimo Župelevca in Stare vasi - Bizeljskega desno do Gregovc. Gregovce so tik ob meji, ki je speljana po reki Sotli.