Obiščite vrhove z najlepšimi razgledi v Julijskih Alpah

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoEdi Koder, Walter Lackner – Umschlagbild in Mihael Simonič – Wikimedia

Thumbnail
5 min
  • DELI

Naši najlepši vrhovi vabijo, da jih osvojite. Da boste s ture prišli polni lepih vtisov, poskrbite s pripravo že doma. Če niste vešči potepanja po vršacih, se najprej oborožite s knjižnim vodnikom. Pri izbiri ture vam bodo v pomoč avtorjeva priporočila in nasveti o trajanju in dolžini podviga, ki se ga lotevate.

Predvsem se držite pravila, da v gore zahajate dobro telesno pripravljeni in primerno obuti ter opremljeni za različne vremenske razmere. Ne pozabite niti na dodatna oblačila, vodo in malico. Za navdih, kam se podati, smo iz vodnika Julijske Alpe izbrali tri cilje, ki se jih zaradi izjemnih razgledov splača obiskati.

Sleme, eno najlepših razgledišč Julijskih Alp

Pogled na gore Martuljkove skupine s Slemena. Foto: Edi Koder
Pogled na gore Martuljkove skupine s Slemena. Foto: Edi Koder

V Julijskih Alpah je le malo krajev, ki bi bili tako vabljivi, kot so travniki na planoti Sleme. Z majhne planine s številnimi jezerci, kjer se poleti pasejo ovce, se zdi Jalovec kot velikanski kristal, katerega konica štrli proti nebu kot rog.

S prelaza Vršič (velik kamen ob cesti z markacijo in bronasto tablo kot kažipot) se po široki poti skozi ruševje usmerite na preval Vratica (1807 m). Po kratki poti desno navzdol (kažipot »Sleme«) nadaljujte v zeleno dolino z macesni, mimo strmine, ki vodi v dolino Male Pišnice, do razpotja, kjer se desno odcepi pot v dolino Planice. Pot vodi levo proti Slemenu (kažipot na drevesu, napis na veliki skali). Kmalu pridete do čudovite planote s starimi viharniškimi macesni in majhnimi jezerci, v katerih se zrcali Jalovec.

Od tod se lahko po širokem slemenu proti severu v nekaj minutah povzpnete na vrh Slemenove špice (1909 m), od koder se vam odpre osupljiv pogled na dolini Planica in Mala Pišnica, na gore Martuljkove skupine, na grebene Mojstrovke in Jalovca ter na Karavanke in gore avstrijske Koroške.

Ciprnik, nezahtevna razgledna gora nad Kranjsko Goro

Vzpon na Ciprnik vodi po gozdnatem grebenu. Foto: Walter Lackner – Umschlagbild
Vzpon na Ciprnik vodi po gozdnatem grebenu. Foto: Walter Lackner – Umschlagbild

Sedežnica Vitranc vam prihrani približno 2 uri strmega vzpona na gozdnat hrbet, ki na severu omejuje čudovito, samotno dolino Male Pišnice. Samo 4 metre nižji od najvišje točke tega grebena (Visoka peč, 1749 m) je vrh Ciprnik, s katerega se odpira prekrasen razgled na slovite skalnate gore Jalovec, Prisank, Razor, Škrlatico in Špik.

Od zgornje postaje sedežnice Vitranc 2 se po poti št. 13 usmerite proti jugozahodu ter z lahkimi vzponi in spusti nadaljujte po dolgem, z gozdom poraščenem grebenu. 20 minut pred vrhom se z desne priključi pot, ki pripelje iz doline Planice in po kateri lahko ob vrnitvi z vrha sestopite. Od tega odcepa vas nekoliko bolj strma pot po razčlenjenem, a ne preveč zahtevnem skalnatem svetu pripelje na vrh Ciprnika (1745 m).

Debela peč, imeniten razgledni vrh nad Pokljuko

Debela peč. Foto: Mihael Simonič – Wikimedia
Debela peč. Foto: Mihael Simonič – Wikimedia

Debela peč je najvzhodnejši dvatisočak Julijskih Alp. Štrli iz skalnatega grebena, ki se dviga približno 110 m nad Krmo na zahodu in 700 m nad Pokljuko na vzhodu. Pokljuka je najbolj severovzhodni del Triglavskega narodnega parka.

Od odcepa za Šport hotel Pokljuka hodite po asfaltirani cesti približno 200 m proti Rudnemu polju. Pri kažipotu »Lipanca – Blejska koča, 1,5 h« zavijte desno na makadamsko cesto. Pot vas skozi gozd pripelje na prostrano planino Javornik (1292 m). Vzpon na Blejsko kočo preči še nekaj cest in poti, nato se na višini približno 1500 m priključi poti, ki pripelje z najbližjega parkirišča.

Pot vodi naprej po nekoliko bolj strmem svetu in se v zadnjem delu priključi oskrbovalni cesti, ki pripelje do planine Lipanca z Blejsko kočo na Lipanci (1630 m).

S planine sledite smerni tabli za Debelo peč (2014 m), kjer vas na vrhu čaka lep razgled na Krmo in Pokljuko ter na najvišje vrhove Julijskih Alp in Karavank, ob lepem vremenu pa sega pogled tudi do Kamniško-Savinjskih Alp.

Ali veste, kako varni planinci ste?

Rešite kratek kviz AS VAREN PLANINC in preverite, koliko zares veste o razmerah v gorah, o varnem planinarjenja in obnašanju v gorah. Sprejmite izziv in se potegujte za zanimive mesečne nagrade. Z nekaj sreče pa se vam lahko nasmehne glavna nagrada – morda boste prav vi osvojili Triglav! Migimigi izziv AS VAREN PLANINC najdete tu.