7 poti do uspeha

AvtoricaMarija Ana Marolt

Fotoosebni arhivi sogovornikov

Thumbnail
12 min
  • DELI

»Menim, da je jasno zastavljen cilj ena najpomembnejših skrivnosti uspeha na kateremkoli področju življenja,« pravi priznani univerzitetni profesor ekonomije, uspešen poslovnež iz Sarajeva dr. Kenan Crnkić. Njegova knjiga 7 skrivnosti uspeha je velika prodajna uspešnica, mi pa smo se o poti do uspeha in motivaciji za delo pogovarjali z uspešnimi Slovenci, ki so svoj hobi spremenili v posel, pri katerem neizmerno uživajo.

Maša Pirc, Štrikula

Maša Pirc

Nad kvačkanjem se je navdušila pred sedmimi leti v Afriki. Sprva je izdelovala kape za prijatelje, potem pa je zaradi vse večjega povpraševanja hobi hitro prerasel v poklic. Maša se je odločila, da svoj trg razširi, in danes izdeluje tudi šale, trakove za ušesa, gamaše in rokavice. Še posebej ljubke so njene ogrlice, svoj dom pa lahko okrasite z njenimi preprogami, stenskimi obešankami in košarami iz makrameja.

Izdelki Maše Pirc

Nič čudnega, če se včasih zaloti, da tudi na kavi s prijatelji iz torbe privleče kakšen še nedokončan izdelek in … kvačka. Pove še, da je ob poplavi veliko cenejših komercialnih industrijskih izdelkov množične proizvodnje in tudi poskusov kopiranja med domačimi ustvarjalci pomembno, da ves čas nadgrajuje svoje znanje in razvija nove ideje ter ostaja zvesta sebi in svojemu stilu. »Najpomembnejše pa se mi zdi s spoštovanjem in ljubeznijo ravnati s strankami, navsezadnje sem tu tudi zaradi njih.«

Vse Mašine izdelke si lahko ogledate na Instagramu in Facebooku.

Mitja Šorn, Qulbix

Miha Šorn

»Vse se je začelo z motornimi kolesi, ki so moja prva ljubezen,« začne svojo zgodbo Mitja Šorn, izdelovalec visokozmogljivih električnih koles Qulbix. »Hitrost, moč, adrenalin, to je tisto, kar me privlači, in to skušam v čim večji meri prenesti na naša kolesa.« Njegova kolesa s tistimi z 250W, ki jih najdete v naših trgovinah, nimajo kaj dosti skupnega, saj so do 50-krat močnejša. »Namenjena so izključno terenski vožnji, hkrati pa vozniku ponujajo enake vrste 'rush' kakor motocikli.

»Vsi začetki so težki,« pove Mitja, »in tako je bilo tudi pri nas. Začelo se je pred sedmimi leti z izzivom, kako freeride kolo združiti s potencialom električnega motorja in hkrati ohraniti značilnosti kolesa – lahkost in okretnost. Torej kako združiti dva dotlej različna svetova v nekaj povsem novega. Šele zdaj, po petih modelih lahko rečem, da smo rešili vse bistvene izzive in da je nastalo vozilo povsem nove kategorije.«

Mitja Šorn, izdelovalec visokozmogljivih električnih koles Qulbix

Mitja doda, da se vedno znova izkaže, da je največji izziv nadgraditi to, kar si že ustvaril. »Nadgrajevati obstoječi izdelek, ga vedno znova dvigovati na višjo raven v svetovni konkurenci, to je tisto, kar je v resnici največji dosežek.« Zato si želi še naprej razvijati in širiti ideologijo modularnih, vozniku prirejenih visokozmogljivih električnih koles, katerih čas po njegovem mnenju šele prihaja. »Predvsem pa si želim še naprej uspešno združevati hobi s poslom, po možnosti tako, da bi ostalo čim več časa za hobi.«

Mitjeva kolesa spoznate na qulbix.com.

Metka Zver, O2

Metka Zver
Foto: Tomo Jeseničnik

Ko se je pred nekaj leti z družino preselila v novo hišo ob robu gozda na pobočju hriba Murovice, ki zaključuje Ljubljansko kotlino na njenem vzhodnem delu, je obdana z gozdom začutila, da želi delati z lesom. Iz toplega, prvinskega materiala je začela ustvarjati lepe in uporabne predmete in jih poimenovala O2.

Tako zdaj na stružnici ustvarja lesene sklede in skledice, možnarje, stojala za torte in krožnike, v njeni delavnici pa nastajajo tudi servirne deske, različna stojala za začimbe in miniaturno pohištvo, kot so mizice in stolčki. Metka se rada navdihuje pri slovenski arhitekturni dediščini – kozolec tako postane stojalo za uhane, hiška podstavek, na katerega lahko odložiš odprto knjigo, Plečnikov parlament v mini izvedbi pa se uporablja kot pladenjček za odlaganje zapestnih ur in drugega nakita …

Leseni izdelki Metke Zver

»Kar me je pri tem delu zasvojilo, je predvsem možnost vsakodnevnega iskanja novih ustvarjalnih prijemov ter iskanje popolnosti v skladju med obliko, inovativnostjo in notranjo energijo uporabljenega materiala.« Več izdelkov najdete na spletni strani www.kisik.si in Facebooku.

Andraž Žan, Karpathos Adventure

Andraž Žan

Jadranje na deski ali windsurfing je bil Andražev prvi hobi, ki se ga je vedno loteval z veseljem in strastjo. Z navdušenjem pripoveduje, kako je ob koncu deskarskega dne vedno težko pričakoval naslednjo priložnost za šport na valovih. »Kmalu je hobi prerasel v profesionalni šport, nato pa v delo, ki ga še vedno opravljam z veseljem in obilo motivacije,« nam zaupa lastnik centra zunanjih aktivnosti Karpathos Adventure, ki deluje na idiličnem grškem otoku Karpatos.

Andraž svoje znanje in izkušnje rad deli z drugimi, zato je najprej odprl »potujočo« šolo jadranja na deski. »Na začetku ni bilo lahko, saj sem bil za vse sam – za organizacijo, promocijo, marketing, poučevanje ... Vendar sem s trdim delom sledil svojim ciljem in jih tudi dosegel,« poudari.

Andraž Žan v akciji

Sčasoma sta s partnerko podjetje razširila tudi na druge aktivnosti, tako da lahko z Andraževo pomočjo zdaj ta idilični otok, poln čudovitih razgledov in prvinskih naravnih lepot, občudujte tudi med kolesarjenjem, plezanjem, deskanjem, pohodništvom in avanturističnimi izleti. »Windsurfing je zame še vedno na prvem mestu, vendar uživam v delu v naravi in aktivnem življenju. Res je včasih naporno, a je vredno vsakega truda.«

Če si zaželite pustolovskih počitnic in pravega oddiha na idiličnem grškem otoku, daleč proč od ponorelega sveta, kliknite www.windsurfcamps.si ali www.karpathosadventure.com.

Meta Bajc

Meta Bajc

Meta Bajc med rujem pod borom v idilični kraški pokrajini iz lesa oblikuje kuhalnice, nože, žlice, vevnice, obeske, lasnice, igle prstane, in to vse ročno, s sekiro, nožem in dletom. Za svoje izdelke pravi, da so minimalistični s kakšno odvečno krivino.

Rojena je bila v Ljubljani in kasneje preseljena na Kras, ki je v njej na novo prebudil željo po ustvarjanju z lesom. Odkar so na Krasu po večini opustili ovčjerejo, so se nekatere nekdanje gmajne zarasle v gozdove, v katerih še vedno naletiš na stare kamnite pastirske hiše in suhe kraške zidove. Meti so značilne kraške hiše in dela sodobnih kamnosekov na površje naplavile kopico otroških spominov, podprtih s »tesarskim« genetskim zapisom. Nekaj je pripomogla tudi lokalna kulinarika.

Obeski Mete Bajc

Kmalu je ugotovila, da za okusno jed potrebuje zgolj nekaj izbranih sestavin, nabrušen nož ter ravno pravi čas obdelave. To upošteva še danes, najsi bo pri kuhanju ali izdelavi žlic. Ker jedilni pribor izdeluje ročno, uporablja »svež« les, tak, ki ni stal več kot 18 mesecev po tem, ko je bila rastlina odrezana, in se zato lažje obdeluje. Pridobi ga od znancev, prijateljev ali mimoidočih za stojnico, kjer svoje izdelke tudi prodaja. Za lesene žlice, nože in vevnice uporablja les sadnega drevja, za okraske pa tistega, ki ji pride pod roke, četudi sta to sivka ali rožmarin z domačega vrta. Željo po izdelkih iz teh zadnjih so izrazili Metini kupci, za katere pravi, da so neusahljiv vir informacij.

Če torej na poti po Primorski naletite na stojnice, le dobro poglejte, ali za katero ne sedi Meta in rezlja lesen obesek. Z veseljem bo rekla dve ali tri z vami in poskrbela, da vam bo v med zagotovo padla lesena žlica.

Nekaj Metinih del si lahko ogledate na spletni strani www.metabajc.com.

Matic Perko, Jungle Tree

Matic Perko

Njegova zgodba o uspehu se je začela že pred desetletjem, ko je zagrabil prvi kos polena in opustil obuvala. Jungle Tree, njegovi ročno izdelani unikatni obeski, kipci in celo pohištvo, so njegov način vračanja nazaj k naravi in prvinskosti. »Les, ki nas že od pradavnine obkroža v vsakdanjem življenju, je moja strast. Navdihuje me in navdaja z novo igrivo energijo.« Matic oblikuje iz lesa, ki je že odslužil svojemu prvotnemu namenu. Star stol, ročaj sekire ali pa zlomljena bobnarska paličica – z njegovo pomočjo star kos lesa spet zaživi v novi podobi.

Tako se lahko vrača nazaj v čas, ko je bilo vse bolj preprosto, ko stvari še niso postale edina vrednota in ko sobivanje z drugimi ljudmi in naravo ni bil samo pojem v »španski vasi«. »Na tej poti odkrijem veliko stvari, ki so ljudem že davno odslužile, jaz pa vidim nekaj, kar lahko z malo sreče pričara nekomu nasmeh na obraz. Stvari imajo svojo zgodbo, svoje spomine, jaz jim pa dodajam še delček svojih.«

Izdelki Matica Perka

Matic še pove, da ponovna raba lesa pomaga tudi pri uravnavanju ravnovesja ogljikovega dioksida, saj se tako ne sprošča iz propadlega lesa nazaj v ozračje, ampak ostane vezan v lesu – in z njegovo pomočjo postane umetnost.

Matica lahko spremljate na Facebooku in Instagramu.

Ema Salčinovič, Lesema

Ema Salčinovič

Ema oblikovanje lesenega nakita združuje z ilustracijami ter grafičnim in modnim oblikovanjem. »Odkar pomnim, me je privlačilo vse, kar je dišalo po umetnosti. Študij modnega oblikovanja mi je razširil obzorje in me prisilil v to, da sem našla svojo oblikovalsko identiteto. Čisto naključno sem pred leti v sklopu modne revije poleg oblek izdelala tudi nakit iz lesa, ki se je glede na moje skice in želje zdel najbolj primeren material. Tistih nekaj kosov je vzbudilo zanimanje, a sem bila izredno samokritična, bala sem se izdelke dati iz rok. Na spodbudo prijateljev in družine sem začela pisati fotoblog in opazili so me trgovci, kupci, stilisti, novinarji ...«

Nakit Eme Salčinovič

»Skozi leta spoznavanja same sebe in vztrajnosti sem pridobila dovolj samozaupanja, da sem se po končanem magisteriju odločila za samozaposlitev kot nadaljevanje lastne znamke Lesema, v kateri izredno uživam, saj nič ne omejuje moje domišljije in me spodbuja k iznajdljivosti in izstopanju iz cone udobja.« Danes ves trud in čas vlaga v to, da živi od lastnih idej, si sama postavlja nove izzive in dela za zahtevnejše cilje. »Vse je lažje, ko se zaveš, da si zbral ves svoj pogum in imel srečo, da lahko slediš svojim sanjam.«

Emine izdelke najdete na Facebooku in na Instagramu.