5 naravnih čudes za kemijske navdušence

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoChris Rhoads za Unsplash, Shutterstock in Wikipedia

Thumbnail
3 min
  • DELI

Nekdaj so verjeli, da je svet narejen iz štirih elementov: zemlje, vode, ognja in zraka. 2300 let kasneje kemiki poznajo 118 kemijskih elementov in njihovo naravo. Kemijski elementi se lahko povezujejo na različne načine in tvorijo 10 milijonov spojin, morda še več. Kemiki ne raziskujejo samo fizikalnih in kemijskih lastnosti elementov, ampak tudi redke in skrivnostne pojave na Zemlji in v vesolju. Ta čudesa narave lahko spoznate tudi v slikovni enciklopediji Periodni sistem.

Gejzir Fly v ZDA

Barviti gejzir Fly v puščavi Black Rock v ameriški zvezni državi Nevadi je kamnit hrib iz kalcijevega karbonata. Taki hribi in mlake nastajajo naravno v mnogih krajih, kjer brizgajo iz zemlje vrelci tople vode, bogate s kalcijem. Presenetljive barve skal prispevajo alge in bakterije, ki živijo v tej vodi.

Barviti gejzir Fly v puščavi Black Rock v Nevadi (ZDA)

Gejzir Fly ni naravno čudo; nastal je po naključju leta 1964, ko so inženirji vrtali v tla, da bi našli izvir vroče vode. Res so našli majhen rezervoar vode, ogrete zaradi vulkanske aktivnosti globoko pod površjem, vendar so se odločili, da vrtino zaprejo in gredo iskat vodo drugam. Sčasoma je vroča voda prodrla na dan in ustvarila naraven vodomet ali gejzir. V desetletjih so se tam počasi nagrmadile usedline kalcijeve kamnine. Osrednji del hriba je zdaj visok 1,5 m in širok skoraj 4 m. Vroča voda, ki bruha iz skalovja, se lahko dvigne do višine 1,5 m.

Soline Maras v Peruju

Na stotine umetnih jezerc ali bazenov je posejanih po pobočju blizu malega mesta Maras visoko v perujskih Andih. Te bazene polni potok, ki priteka z bližnjih gora. V soncu voda izhlapeva in pušča za sabo debelo plast soli, ki jo je mogoče pobirati. Prebivalci Marasa na ta način pridobivajo sol že vsaj 500 let.

Umetna jezerca – soline v perujskih Andih

Sol je sestavni del skalovja globoko pod zemljo, potok pa jo topi in nosi v bazene. Z izhlapevanjem se sol pridobiva tudi iz morske vode ali drugih izvirov slane vode oziroma slanice. A danes se večina soli na svetu prideluje v podzemnih rudnikih; tam kopljejo debele plasti soli, ki so jo pustila za sabo izsušena starodavna morja. V milijonih let so posušeno sol pokopale goste plasti skalovja. To tako imenovano kameno sol kopljejo z velikimi bagri. V drugih rudnikih jo izpirajo z vbrizgavanjem tople vode, ki topi sol. Slanico nato črpajo na površje, da voda izhlapi.

Afriška Danakilska depresija

Vroči izvir v afriški Danakilski depresiji je obdan z rumeno skorjo iz čistega žvepla. Ta udrta pokrajina med Etiopijo in Eritrejo v vzhodni Afriki je divje vulkansko območje, polno delujočih ognjeniških kraterjev, izsušenih puščav, vrelega blata in tolmunov nenavadnih barv, ki so posledica prisotnosti žvepla in številnih mineralnih soli.

Danakilska depresija v vzhodni Afriki

Danakilska depresija več kakor 100 m pod morsko gladino je ena najglobljih kopenskih točk na zemeljskem površju. To območje nima nič ali pa le malo dežja, vreme je vroče in suho, temperature presegajo 50 °C. Vrela zelena voda izvirov v depresiji vsebuje čisto žveplo, pa tudi strupeno žveplovo kislino. Ko voda izhlapi, se ob robovih tolmunov napravijo skorje žveplovih usedlin in olepšujejo prostrano pokrajino. Turisti prihajajo tja, da bi občudovali znamenite poglede na Danakil, pa čeprav je zaradi negostoljubnih razmer to območje dobilo ime »najkrutejši kraj na Zemlji«.

Meglica Crescent Nebula

Ta žareča meglica, oblak plina in prahu, je Crescent Nebula. Tako velikanska je, da bi vanjo lahko spravili sedem naših sončnih sistemov. Njena svetloba prihaja iz skrajno pregrete zvezde v njenem središču.

Žareča meglica Crescent Nebula

Ta zvezda, znana kot WR 136, je 15-krat težja od našega Sonca in 250.000-krat svetlejša. To velikansko moč ji daje njeno gorivo – helij. Zvezda WR 136 je vroča in svetla zaradi helija. V tej zvezdi je nekoč tako kot v našem Soncu izgoreval vodik. Vodikovi atomi so v središču zvezde trkali med sabo in v procesu, pri katerem se je sproščala energija, postajali helijevi atomi. Zvezda pa je pred kakimi 200.000 leti porabila ves vodik. Namesto tega so se začeli v njej trkati helijevi atomi in nastala je velikanska rdeča zvezda, ki oddaja oblak plina in ga širi okrog sebe. Ta zvezda proizvaja veter naelektrenih plinov, ki izhajajo iz nje s hitrostjo 1700 km na sekundo. Veter zadeva ob plinski oblak in povzroča v njem žarenje, to žarečo meglico pa mi vidimo. Nazadnje bo zvezda WR 136 porabila ves helij in druga goriva ter eksplodirala v velikansko ognjeno kroglo, ki ji pravimo supernova.

Rožnati diamant

Z maso tik nad 3 g je ta dragi kamen, imenovan Sweet Josephine, eden največjih rožnatih diamantov, ki so bili kdaj prodani. Diamanti so običajno brezbarvne oblike čistega ogljika; barvo, če jo imajo, jim dajejo neznatne količine drugih snovi. Tako recimo bor daje dragemu kamnu moder lesk. Nenavadno pa je, da rožnati diamanti nimajo nečistoč in da nihče ne ve, zakaj so rožnati.

Rožnati diamant Sweet Josephine

Sweet Josephine je bil izrezan iz surovega diamanta, starega več kakor 1,5 milijarde let. Oblikoval se je 150 km pod zemeljsko površino in ga je potem izbruh vulkana potisnil bliže površju, od koder so ga končno izkopali v rudniku v Avstraliji. Diamanti nastanejo, kadar se ogljik stisne in segreje na več kot 1000 °C. Pri tem procesu se ogljikovi atomi razporedijo v tog kristal, zaradi česar je diamant najtrša snov na svetu. Ta proces daje diamantu tudi sposobnost uklanjanja svetlobe, zato ti dragulji dobijo svoj slavni blesk. Ob pravem rezanju in brušenju lahko diamant postane lep dragi kamen, ki ga cenijo po vsem svetu.