Moja čustva, tvoja čustva ...

AvtoricaMartina Peštaj

IlustriracijaAna Košir

Thumbnail
3 min
  • DELI

Naslov prispevka smo si sposodili pri letošnji stalni rubriki revije Cicido. S septembrom se odrasli vračamo vsak k svojemu delu, naši malčki pa v različne oblike dnevnega varstva: k babicam, dedkom in varuškam, v vrtce, javne ali zasebne.

Počitniške sproščenosti je konec. Dnevi bodo vse krajši in zahtevnejši. Priložnosti, da se otroku posvetimo v počasnem ritmu in v igri, bo kar premalo. Otrok bo pogosto utrujen in siten, nestrpen in užaljen. Oh, kar priznajmo si: tudi mi, odrasli bomo prepogosto reagirali na dnevne izzive tako, kot da o čustveni pismenosti nismo še nikoli ničesar slišali.

V isti situaciji se je mogoče odzvati na zelo različne načine. Dobro je, da se zavedamo svojih čustev in občutkov, tako se lažje vživimo v čustva in občutke drugih.

O tem se v reviji Cicido lahko učimo skupaj z otrokom. Za pokušino objavljamo septembrski pogovor o čustvih iz serije, ki se bo nadaljevala v tem letniku revije. Kot lansko serijo o čustvih tudi letošnjo piše medijska psihologinja Martina Peštaj. Ista avtorica je napisala tudi letošnjo prvo Cicidojevo Veselo šolo z zgovornim naslovom Jeza!

Dober dan, vrtec!

Počitnic je konec in v novem vrtčevskem letu bodo otroci iz skupine Mucki postali Metulji. Na vratih jih že čaka vzgojiteljica Ksenija, zelo vesela je, ker bo spet videla svoje otroke. Lina je prišla prva in zdaj vsa nasmejana in vznemirjena pričakuje prijatelje. Kaja se bo letos na novo pridružila Metuljem. Skrbi jo, kako ji bo všeč nova vzgojiteljica in kakšni bodo novi otroci. Mami jo opogumlja, ve, da se bo Kaja imela v vrtcu lepo. Bor pa ni želel spet v vrtec, raje bi ostal doma z mamico in očkom. Tudi očku je hudo, ko gleda žalostnega Bora. Obljubi mu, da pride danes po njega takoj po počitku.

Jure in mami sta se v avtu skregala in še vedno sta jezna drug na drugega. Mami je Jureta prosila, naj sodeluje, ker se ji zelo mudi v službo, Jure pa je hud, ker mu ni pustila, da bi v miru poiskal žogo, ki se je skrila nekam na dvorišču.

Pokažimo čustva in se o njih pogovarjajmo

Čustva prihajajo iz nas samih in vsak ima svoja: povejo nam, kako se počutimo v različnih situacijah. Pomagajo nam, da kaj spremenimo, če se ne počutimo dobro. Vsak dan občutimo veliko različnih čustev: veselje, žalost, jezo, strah, … Nekatera čustva občutimo kot prijetna, druga so za nas neprijetna, včasih pa nastane celo mešanica različnih čustev. In vse to je v redu. Pomembno je, da čustva pokažemo in se o njih pogovarjamo.

Oglejte si sliko in otroka spodbudite, da pripoveduje, kaj se na njej dogaja. Kako se počutijo otroci? In kako odrasli? Vprašajte ga, kako pa se on počuti prvi dan po počitnicah v vrtcu?

Članek je bil objavljen v reviji Cicido

Thumbnail

Več o reviji Cicido

Naročite se ›