Z malčki med vršace? Zakaj pa ne

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoGorazd Gorišek

Thumbnail
3 min
  • DELI

Kljub kroničnemu pomanjkanju prostega časa lahko ob koncu tedna otroke peljemo na svež zrak. Ni treba daleč. Za vsakim mestom je kakšen grič, narava pa, vsaj tako je veljalo nekoč, najboljša učilnica za življenje. »Pustimo otrokom, da se kdaj tudi umažejo, popraskajo, da bodo še pravi čas spoznali: če se udariš ali padeš, boli, in da resnični svet ni računalniška igrica, v kateri imamo deset življenj,« je prepričan priznani avtor gorniške literature, oče dveh deklic in avtor novega vodnika Gorniška potepanja z otroki Gorazd Gorišek.

Gorazd Gorišek, ki je z družino večkrat prehodil tako netipične poti kot priljubljene vrhove, pravi, da je treba opraviti s pomisleki in predsodki. Na pohajkovanjih po hribih se ne boste le razgibali, pravi, pač pa boste prav zaradi naraščaja začeli spoznavati naravo skozi otroško perspektivo, ki je meter nižje od vaše. Za začetek pa potrebujete voljo, izlete, primerne za kratkohlačnike (odličen izbor boste našli v njegovem vodniku), tu pa je še nekaj Goriškovih praktičnih napotkov.

Prvi potepi v pestunji

V prvih mesecih otroka na krajše sprehode v naravo sprva nosite v pestunji, kasneje pa v nosilki. Treba je seveda upoštevati letni čas, v katerem se otrok rodi. Če je to poleti, je pred vročino precej lažje uiti nekam višje, s pozimi rojenimi otroki pa bo to precej težje, saj ni veliko dni, ko je temperatura primerna za daljše zadrževanje na prostem.

Ne pozabite, da otrok ves čas nošnje miruje in se mu telo precej bolj ohlaja kot vzpenjajočima se staršema, ki mraza niti ne občutita. Topla oblačila so samoumevna in prav tako večkratno preverjanje otrokove telesne temperature.

Treba je upoštevati tudi to, da v hladnejših letnih časih otrok ne morete previjati zunaj, zato je treba turo načrtovati tako, da je ob poti planinska koča ali vsaj bivak.

Ko otrok sedi, je čas za nahrbtnik

Za dolgotrajnejše izlete Gorazd Gorišek priporoča boljše nahrbtnike, ki so veliko primernejši za starše, predvsem pa ustreznejši za otroke, njihovo zdravje in dobro počutje. Za nosača je najpomembnejše hrbtišče, za otroka pa seveda sedalni del in naslon.

Vsem, ki boste z otroki zahajali v visokogorje, toplo priporoča nahrbtnik, ki ima ustrezno nastavljivo hrbtišče, primerno sedalo in naslon s stransko oporo ter večtočkovno pripenjanje. Tresljaji se med hojo namreč prenašajo na otrokovo hrbtenico, zato je treba kljub dobremu nahrbtniku hoditi umirjeno – to velja predvsem za spuste.

Prvi planinski čevlji in nahrbtnik v rezervi

Ko otrok shodi, bo čedalje več časa hodil sam, zato pride kmalu čas za nakup prvih planinskih čevljev. Sprva seveda le po lažjih in širših poteh za krajši čas, kasneje pa vse dlje.

Nahrbtnik je sicer lahko še vedno na hrbtih staršev, a sčasoma je bolje, da ga ni več, saj sicer otroci precej pogosto pogledujejo navzgor proti odrešujoči 'napravi'.

S kapo v gore tudi poleti

Glede na letni čas je treba izbrati tudi oblačila, ki naj bodo iz hitro sušečih se materialov. V zimskem času izberite tople hlače, bundo, šal, kapo, rokavice in podobno.

Vse to velja imeti v nahrbtniku tudi v drugih letnih časih, saj se lahko vreme v gorah hitro spremeni. Ne pozabite na zaščito pred dežjem (pelerina). Oblačite se večplastno, da lahko odvečna oblačila med potjo slečete.

Ključ je v motivaciji

Ko otroci še malo zrastejo in že lahko sodelujejo pri pripravi izleta, jih vključite v načrtovanje, svetuje Gorišek. Že večer prej se pogovorite o namenih naslednjega dne, o vrhu, na katerega se odpravljate, cilj si oglejte na zemljevidu, preberite pripovedko v povezavi z goro in podobno. Priporočljivo je, da skupaj z otrokom pripravite njegov nahrbtnik.

Uspeh pohoda je zelo odvisen od domiselnosti in iznajdljivosti staršev. Med potjo lahko pripovedujete pravljice, z otroki iščete zaklad, se skrivate ali se preizkusite v govornih igricah, lahko pojete, ciljate storže, vadite seštevanje, poštevanko in še in še.

Otrokom je lahko zanimivo tudi ugotavljanje smeri neba, nabiranje gozdnih sadežev, spoznavanje kamnin ... Skratka, 'pomagal', ki vam omogočajo, da otroci odmislijo hojo, je obilo. Pa srečno pot!