V prvi razred leto pozneje?

AvtoricaDarja Divjak Jurca

FotoRawpixel

Thumbnail
5 min
  • DELI

Slovenska zakonodaja določa, da morajo starši v prvi razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let. Šolska generacija torej zajema otroke, stare od pet let in osem mesecev do šest let in osem mesecev.

Otroku pa se lahko začetek šolanja odloži za eno leto na podlagi odločbe o usmeritvi, na predlog zdravstvene službe ali predlog staršev. Prav odlog šolanja na predlog staršev je v zadnjih letih v izrazitem porastu — še posebno, ko gre za otroke, rojene zadnje tri mesece leta.

Odlog šolanja vse pogostejša izbira

Točnih vseslovenskih podatkov o številu primerov, ko za odlog šolanja zaprosijo starši, ni, saj postopke vpisa vodijo na šolah, po nekaterih podatkih pa naj bi šolanje z enoletnim zamikom začelo že več kot deset odstotkov generacije. To potrjuje tudi Irena Kržan, svetovalna delavka na ljubljanski osnovni šoli Vrhovci, ki pravi, da v zadnjih letih odlog šolanja želi že 10 do 15 odstotkov staršev, število pa iz leta v leto raste.

Kot pojasnjuje, so glavni razlogi, s katerimi starši utemeljujejo predlog za odlog šolanja, že prepoznane posebne potrebe, zdravstvene težave (daljše in težje bolezni v zgodnjem otroštvu, zaradi katerih je bilo energijo treba posvečati predvsem zdravljenju, ne pa toliko kognitivnemu in socialnemu napredku otroka) ter nezrelost, nezanimanje in nepripravljenost na šolo in želja, da bi otroku za eno leto podaljšali brezskrbno otroštvo.

V nadaljevanju se ne bomo ukvarjali z otroki z zdravstvenimi indikacijami oziroma ugotovljenimi posebnimi potrebami, ko otrok zaradi ugotovljenih specifik počasneje napreduje in o odlogu poda mnenje strokovnjak, pri katerem je otrok obravnavan. Pri takšnih otrocih je odložitev mogoča ne glede na mesec rojstva. Osredotočili se bomo na otroke brez izrazitih posebnosti ali primanjkljajev, pri katerih so v prvi vrsti starši tisti, ki se sprašujejo o zrelosti in pripravljenosti otroka na šolo (večinoma gre za otroke, rojene konec koledarskega leta).

Kdaj je sploh pravi čas za šolo

Tudi stroka si ni čisto enotna o tem, kdaj je razvojno-psihološko najprimernejša starost za všolanje otrok. V veliki večini držav Evropske unije, vključno s Slovenijo, otroci vstopijo v šolo s šestimi leti, Britanci celo že s petimi, otroci iz baltskih držav, Bolgarije, Švedske in Finske pa s sedmimi leti.

Doc. dr. Vanja Kiswarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem meni, da je po raziskavah najprimernejša starost za všolanje otrok med petim in sedmim letom, potrjuje pa, da se ugotovitve med seboj razlikujejo. »Če primerjamo različne države, se moramo zavedati, da gre tudi za različne sisteme izvajanja programov pedagoške prakse, tako v predšolskem kot v osnovnošolskem obdobju. Mislim, da je prav, če poudarimo, da so v evropskem merilu slovenski vrtci prepoznani kot eni kakovostnejših, ker otroka res celostno pripravijo na obvezno izobraževanje.«

Je strah pred šolo upravičen?

Ko gre otrok v šolo, se ne spremeni le njegov vsakdanjik, temveč vsakdanjik vse družine. Otrok ne more kar brez razloga in prosto izostajati od pouka, slediti mora vodeni dejavnosti, se vključiti v novo okolje, navezati stike z učiteljicama in sošolci, biti dovolj dolgo osredotočen, dosegati učne cilje …

Zagovorniki všolanja pri šestih letih pravijo, da rojstni dan v zadnji četrtini leta sam po sebi nikakor ne more biti razlog za odložitev šolanja, priznavajo pa, da naj bi bile individualne razlike med otroki velike, vendar to velja tudi za otroke, rojene v istem mesecu.

Prav zaradi teh individualnih razlik naj bi bila večina standardov znanja, ki naj bi jih otroci dosegli, naravnana na konec tretjega razreda, opismenjevanje otrok naj bi potekalo postopno, ocenjevanje znanja je do konca drugega razreda opisno, v učilnici sta v prvem razredu prisotni dve učiteljici, od katerih je druga praviloma vzgojiteljica.

Prehodi že sami po sebi otrokom predstavljajo izziv.

Pa v praksi? Jana Oblak, profesorica razrednega pouka na OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, je bila prva generacija učiteljev, ki so ob uvedbi orali ledino v devetletki in se veselili pouka skozi igro, dela v kotičkih, gibanja, glasbe, likovnega ustvarjanja. Ugotavlja pa, da se je od leta 1999, ko so devetletko začele uvajati prve šole, marsikaj spremenilo.

»V številnih razredih je vse manj prostora za kotičke, igrače še imamo, a je časa za igro vse manj, saj je učni načrt vse bolj natrpan. Današnji prvi razred je zahtevnejši kot pred desetletjem in več. Čas opismenjevanja se je skrčil, otroci so bolj obremenjeni, ob obilici snovi ostaja premalo časa za igro, gibanje in pogovor.«

Manjša zrelost, ki jo sama opaža pri delu z otroki, se kaže kot nesamostojnost, večja občutljivost, počasnost, nezbranost, slabše razumevanje navodil, nemotiviranost za delo in sodelovanje, slabša samoorganizacija, neodgovornost, pozabljivost, nespretnost v socialnih stikih, težave na področju grafomotorike ali logičnega mišljenja.

Lahko otroku z odlogom naredimo tudi slabo uslugo?

Tudi tukaj je težko dati enoznačen odgovor. Učiteljica Jana Oblak, ki se je za odlog šolanja odločila tudi pri lastni hčerki, pravi: »Če je vsaj en razlog za odložitev, je ta zadosten.« Pravi, da so sprejeli pravo odločitev in da pravzaprav ne pozna primerov, ko bi bilo staršem, ki so se odločili za odložitev šolanja, pozneje žal.

Po drugi strani pa ne smemo pozabiti tudi na pomembnost tega, da gre otrok v šolo z vrstniki iz vrtčevske skupine in da lahko tudi sporočilo Ti pa letos še ne greš v šolo, vpliva na otrokovo samopodobo in dojemanje lastnih zmožnosti.

»Otroku všolanje interpretiramo odrasli,« pojasnjuje doc. dr. Vanja Kiswarday in dodaja: »Starši s svojim odnosom do pričakovanja prehoda v šolo bistveno vplivajo, saj otrok prevzame bodisi njihov strah, nezaupanje, negodovanje bodisi veselje ob otrokovem dozorevanju, vedno večji samostojnosti, zmožnosti. Gre za sprejemanje rasti, novo učenje, dobrodošlico izzivom.«

»Obvladovanje sprememb in prehodov je v sodobni, spreminjajoči se družbi zelo pomembno,« razloži doc. dr. Vanja Kiswarday. »Prehodi že sami po sebi otrokom vedno predstavljajo izziv, tudi pozneje, ko gredo iz osnovne šole v srednjo in potem na fakulteto. Zato je ta (prvi) zgled vedenja ob prehodu v nove okoliščine pomembna izkušnja in pozitivna dota za vse naslednje.«

»Prehod ni lahek, niti za otroka niti za starše, saj prinaša velike spremembe,« meni doc. dr. Vanja Kiswarday. »V predšolskem obdobju se ga da odložiti za eno leto, vendar ne vem, ali je odlaganje odločitve dobra izbira, če za to ni utemeljenih razlogov. Doma imam devetošolca in mislim, da mu ne bi bilo všeč, če bi mu rekla, da se mi zdi, da še ni zrel za v srednjo šolo, ker le-ta zahteva veliko vsakodnevnega samostojnega dela, in da bi bilo morda bolje, če bi še eno leto vadil v devetem razredu, da bo lahko potem uspešnejši.«

O odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije.

Na vprašanje, kaj naj vodi starše, ko tehtajo, ali je otrok zrel za šolo ali pa bi bilo šolanje bolje odložiti, šolska svetovalna delavka Irena Kržan odgovarja: »Ni toliko pomembno, ali zna otrok brati, pisati, računati, vse to so vsebine, ki se jih bo začel učiti v šoli. Pomembnejše je zanimanje, radovednost, želja po znanju in poleg tega tudi sposobnost sledenja navodilom v skupini, zmožnost počakati, biti starosti primerno samostojen (higienske navade, prehranjevanje, oblačenje), se znati spoprijeti s težavami ali poiskati pomoč, prenesti določeno frustracijo, odložiti svoje trenutne želje, vztrajati nekaj časa tudi pri na videz dolgočasni aktivnosti, se starosti primerno odzivati v stikih z vrstniki in odraslimi. Kadar naštete značilnosti še niso dovolj razvite, bo otrok v šolski situaciji težje funkcioniral in je smiselno vstop v prvi razred odložiti ter otroka okrepiti na teh področjih.«

Kako poteka postopek odloga šolanja

Zakon določa, da je, če starši predlagajo odložitev šolanja, ker menijo, da njihov otrok ni pripravljen za vstop v šolo, obvezno ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo. O odložitvi začetka šolanja odloči ravnatelj na podlagi obrazloženega mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje ravnatelj in jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj.

Če bi torej želeli šolanje odložiti, se na vabilo na vpis otroka v šolo odzovete, potem pa na omenjeno komisijo naslovite pisno prošnjo za odlog. Komisija poda pisno obrazložitev ravnatelju, ta pa izda končno odločbo.

Na vprašanje, ali je oblika testiranja pripravljenosti na šolo bolj ali manj enotna ali v domeni vsake šole oziroma komisije, Irena Kržan odgovarja: »Oblika testiranja je načeloma enotna, saj se v veliki meri še vedno uporablja POŠ, Preizkus pripravljenosti otrok za šolo, ki je sicer star merski instrument, delan pred desetletji in namenjen populaciji otrok, ki se je vpisovala v prvi razred osemletke, a smo kasneje dobili norme tudi za nekoliko mlajše otroke (ki so danes tudi že zastarele). Ocenjuje prvenstveno intelektualne sposobnosti, z opazovanjem otrokovega obnašanja pred testiranjem in po njem pa lahko previdno sklepamo tudi o čustvenih in vedenjskih značilnostih otroka. V posameznih primerih so uporabni tudi nekateri drugi testi, ki pa niso bili delani prav z namenom ugotavljanja pripravljenosti na šolo. Vsekakor morajo biti za vsakega otroka upoštevane poleg testnega rezultata tudi informacije staršev, vzgojiteljice, zdravnika in občasno tudi drugih strokovnjakov in šele nato je v dogovoru sprejeta odločitev, kaj bi bilo za posameznega otroka najbolje.«

Vloga odraslih je, da prevzamemo odgovornost in pogledamo na pluse in minuse ter v dogovoru sprejmemo strokovno utemeljeno odločitev.

Odločitev o prehodu v šolo ali odlogu všolanja ni lahka in še najmanj pravzaprav šteje to, v katerem mesecu leta je otrok rojen in ali mu s tem res podaljšamo brezskrbno otroštvo. Kot poudarja doc. dr. Vanja Kiswarday, je vloga odraslih, da prevzamemo odgovornost in pogledamo na pluse in minuse ter v dogovoru sprejmemo strokovno utemeljeno odločitev.

»Prehajanje iz vrtca v šolo je večdimenzionalen proces, v katerem je treba ustrezno prepoznati otrokovo pripravljenost, željo in korist in jo postaviti v ospredje, meni strokovnjakinja. »V primerih, ko je očitno, da bi bil odlog šolanja potreben in koristen za otroka, je treba brez izrazov pomilovanja, razočaranj, sodb, omalovaževanja ... otroka čim bolj življenjsko pripravljati na to, da bo v vrtcu še eno leto (tu so pomembne socialne interakcije in premišljena komunikacija).«

»Tako vzgojitelji kot starši kar nekaj časa spremljajo otroka v njegovem zgodnjem učenju in lahko dovolj zgodaj opazijo posebnosti, ki zahtevajo več pozornosti in omogočijo ustrezno načrtovanje preložitve všolanja. Zato mora biti odločitev, da se všolanje odloži, optimistično naravnana, saj je, če je utemeljena, otroku v korist. Naj na koncu še poudarim, da mora odločitev o odlogu šolanja biti pospremljena tudi z načrtom za usmerjeno krepitev otrokovih šibkejših področij v dodatnem letu v vrtcu, saj napredek otroka ni odvisen le od časa, ampak tudi od ustreznih, njemu prilagojenih načinov zbujanja zgodnjega učenja,« zaključi doc. dr. Vanja Kiswarday.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Thumbnail

Naročite se na Ciciban ali Cicido in prejmite revijo Pogled brezplačno.