Premalo gibanja v zgodnjem otroštvu kasneje ne moremo nadomestiti

AvtoricaJasmina Nina Pungartnik

FotoAnnie Spratt, Unsplash

Thumbnail
5 min
  • DELI

Čeprav je gibanje izredno pomembno za ohranjanje zdravega načina življenja, smo priča vsesplošni gibalni neaktivnosti. Vzrok za to tiči v načinu življenja, ki spodbuja predvsem sedeči življenjski slog, medtem ko gibalno dejavnost – otrokovo osnovno in naravno potrebo – omejuje. Z razvojem napredne tehnologije smo sicer veliko pridobili, a toliko več izgubili pri izvajanju primarnega gibanja, ki je motor človeka. Pa čeprav se zavedamo, da je gibalna dejavnost ključna za razvoj, zdravje ter dobro počutje otrok in odraslih.

Vpliv okolja na gibalni razvoj otroka

Gibanje je naravna potreba, ki se začne pojavljati že v predporodni dobi in se v okolju s primerno spodbudo stalno nadgrajuje in izpopolnjuje. Fetus in potem novorojenček se na dražljaje iz okolja sprva odzivata z nehotenimi gibanji, kaj kmalu pa tudi s hotenimi, ki se shranjujejo kot pomemben vir informacij v možgane.

Tu gre predvsem za osnovni motorični razvoj otroka, na katerega vplivamo že ob rojstvu s primernim izkušenjskim okoljem. Razvoj motorike poteka vse življenje in je kontinuiran proces. Ob tem pa se moramo zavedati znanstveno dokazanega dejstva, da nič ali premalo gibanja v zgodnjem otroštvu (natančneje do 6. leta) kasneje ne moremo nadomestiti.

Otroci so v predšolskem obdobju najbolj dojemljivi za sprejemanje gibalnih spodbud. Če je okolje usmerjeno v športno, gibalno aktivnost, se bo otrok gibal tako v času odraščanja kot tudi v odrasli dobi.

Vloga staršev in družine

Poleg otrokovih naravnih danosti, njegovega zanimanja in veselja do gibanja na otrokovo gibalno dejavnost ključno vpliva družina. Pomembno vlogo imamo starši, ki ustvarjamo aktivno okolje. S primernimi gibalnimi izkušnjami ga spodbujamo h gibalni aktivnosti, ob tem pa nikakor ne smemo prehitevati otrokovega razvoja.

Starši smo odgovorni za gibalno širino svojega otroka, s tem da mu omogočimo okolje z raznovrstnimi gibalnimi izzivi.

Straši pa nismo le tisti, ki dajemo izkušnje, smo tudi vzor. S svojimi prepričanji in navadami lahko pozitivno vplivamo na dejavnost svojih otrok. Mi smo tisti, ki skrbimo za gibalno širino svojega otroka s tem, da mu omogočimo okolje z raznovrstnimi gibalnimi izzivi, s pomočjo katerih se bo otrok razvijal tudi kognitivno, čustveno in socialno.

Enotnih pravil za vzgojo gibalno spretnega otroka ni. Med seboj se razlikujejo v rasti in razvoju kot tudi v zorenju. Predvsem zorenje določa vrstni red usvajanja spretnosti. S primernimi gibalnimi izkušnjami lahko delno vplivamo le na hitrost usvajanja, na vrstni red pa ne. Predvsem pa moramo biti starši otroku v oporo in ne v breme.

Gibanje naj bo igra in učenje obenem. Nikakor pa ne tekmovalnost in gladiatorstvo, ki nas starše vse prevečkrat zasvoji, ko želimo v otroku uresničiti svoje sanje.

Zakaj je pomembno, da se otrok sreča z gibalnimi izkušnjami?

V družinah, kjer se zavedajo pomembnosti gibanja, aktivni življenjski slog tudi ohranjajo. To je pomembno predvsem zato, ker v takšnih družinah ni prevarovanega okolja. Takšno okolje otrokom daje napačno predstavo o športu.

V prevarovanem okolju otrok ne more razviti gibalnih sposobnosti, osnovnih gibalnih konceptov niti ne more pridobiti gibalnih izkušenj, saj starši varujemo otroke pred padci, naporom itd., s tem pa zaviramo njihovo aktivnost. Z neaktivnostjo zaviramo razvoj delovnih navad, pozitivnega odnosa do dela in učenja ter aktivnega preživljanja prostega časa.

Nasprotno pa otrok s pozitivno gibalno izkušnjo ohranja željo po gibanju, postaja vse bolj motorično spreten in vešč, izboljša se njegova pozitivna samopodoba ter zaupanje vase. Širi se mu tudi kognitivna fleksibilnost, ki pozitivno vpliva na prilagajanje okolju in razvoj intelektualnih sposobnosti.

Sodelovanje staršev in zaposlenih v vrtcu

Poleg družine na otrokovo gibalno dejavnost vpliva tudi vrtec, predvsem z raznovrstnimi možnostmi za gibalno dejavnost. Sama sem zaposlena v vrtcu in v svojo vzgojno-poučevalno prakso umeščam gibanje z vsakodnevnimi dejavnostmi. Gibanje vnašam v vsa kurikularna področja, kajti iz večletne prakse lahko potrdim, da otroci, ki usvajajo nova znanja z gibanjem, znanja prej osvojijo in lažje nadgrajujejo.

Zato starše seznanjam s tem, kaj vse zmorejo njihovi še ne dveletni malčki, in jih spodbujam k aktivnemu preživljanju popoldnevov. Tako je gibalna dejavnost obojestranska, otroci pa postajajo pravi gibalci. S takšnim načinom dela skušam pozitivno vplivati na starše pa tudi na kolege v vrtcih.

Bistveno je, da se kot starši zavedamo pomembnosti gibanja otrok v predšolskem obdobju. Ni namen, da postanejo olimpioniki, svetovni prvaki, pomembna je pot, proces zorenja, odraščanja z gibanjem.

Gibanje je sredstvo, ki nas motivira, nam koristi in nas plemeniti. Razmisliti bi bilo treba tudi o ukrepih, ki bi spodbujali in omogočali gibalno dejavnost družin, saj je družina eno izmed najpomembnejših okolij, v katerem se gibalna dejavnost lahko spodbuja in tudi omejuje.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Thumbnail

Naročite se na Ciciban ali Cicido in prejmite revijo Pogled.