Občutljiva obdobja za učenje

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoShutterstock

Thumbnail
4 min
  • DELI

Ob delu z otroki je italijanska zdravnica Maria Montessori (o njenem delu več izveste tukaj) ugotovila, da otroci v svojem razvoju preidejo več različnih faz intelektualnega zanimanja in vedoželjnosti. Te faze je poimenovala »občutljiva obdobja«, med katerimi otroka za nekaj časa pritegnejo in posrkajo specifični vidiki njegovega življenjskega okolja. Pomembno je, da starši oziroma vzgojitelji te faze prepoznajo, saj vsaka faza pomeni priložnost, ki lahko – če jo izkoristimo – globoko zaznamuje otrokov razvoj.

Kaj je občutljivo obdobje

Gre za neke vrste vzgib, ki majhnega otroka motivira, da vso pozornost usmeri v neki vidik svojega okolja. Temu vidiku, ki ga otroci želijo preučiti in usvojiti, se posvečajo dan za dnem, ne da bi se pri tem utrudili ali dolgočasili.

V prvih letih življenja so malčki v občutljivi fazi za razvoj govora, zato so izredno pozorni na to, kaj govorimo in kako to naredimo – in še preden se dobro zavemo, si prisvojijo naš govor in naglas. Seveda gre pri tem za čisto biološke mehanizme, ki so globoko vsajeni vanje in jim pomagajo, da razvijejo veščine in talente, ki se dedujejo skozi generacije človeške vrste.

Znanstveniki so dokazali, da izkušnje v občutljivih obdobjih razvoja spremenijo možganske vijuge. Vzorci možganskih povezav so oblikovani tako, da postanejo del možganske »nespremenljive pokrajine« ‒ kar je podlaga za nadaljnje učenje in tudi vedenje.

Občutljiva obdobja od rojstva do 6. leta

  • Gibanje (od rojstva do enega leta)

Dojenčkovi sprva popolnoma neusklajeni gibi postajajo čedalje bolj nadzorovani in koordinirani, medtem ko se uči prijemati, tipati, obračati, loviti ravnovesje, plaziti in hoditi.

  • Jezik (od rojstva do šestega leta)

Otrok se začne učiti govora z gruljenjem in spuščanjem glasov, nato pa od čebljanja postopoma napreduje k besedam, besednim zvezam in nazadnje stavkom.

  • Red (od šestega meseca do četrtega leta)

Za to fazo je značilno, da ima otrok rad rutino in čuti željo po stalnosti in ponavljanju. Vsaka stvar mora biti na svojem mestu.

  • Majhni predmeti (od enega do četrtega leta)

V tem času se otroci zelo radi igrajo z majhnimi predmeti, z razvojem koordinacije oko-roka pa začnejo opažati drobne detajle.

  • Privajanje na kahlico (od leta in pol do treh let)

Ko se otrokovo živčevje dovolj razvije in učvrsti, lahko začne otrok nadzorovati mehur in črevesje.

  • Glasba (od drugega do šestega leta)

Če je glasba del otrokovega vsakdanjika, bo otrok izražal spontano zanimanje za tonsko lestvico, ritem in melodije.

  • Prijaznost in vljudnost (od drugega do šestega leta)

V tem obdobju bo otrok z veseljem posnemal vljudno in obzirno vedenje, kar ga bo slednjič pripeljalo do ponotranjenja teh lastnosti.

  • Čutila (od drugega do šestega leta)

Otrokova čutila je priporočljivo začeti prebujati takoj po rojstvu, od drugega leta naprej pa senzorične izkušnje (vidni svet, zvoki, tipalne izkušnje, vonji in okusi) v otroku puščajo globoke sledi.

  • Pisanje (od tretjega do četrtega leta)

Maria Montessori je odkrila, da so se otroci sposobni prej naučiti pisati kot brati. Pisanje se začne s preprostimi poskusi zapisovanja posamičnih črk in številk z navadnim svinčnikom na papir.

  • Branje (od tretjega do petega leta)

V tem obdobju otroci pokažejo spontano zanimanje za črke in njihove glasovne ustreznice in kmalu jih znajo povezati v besede.

  • Prostorska razmerja (od četrtega do šestega leta)

Ko otroci dojamejo prostorska razmerja, začnejo segati po zapletenih sestavljankah.

  • Matematika (od četrtega do šestega leta)

Maria Montessori je oblikovala preproste vaje, s katerimi je otrokom ponudila konkretne matematične izkušnje.