»Kličem na pomoč! Me sploh kdo sliši?«

AvtoricaTanja Troha

FotoJamie Street, Unsplash

Thumbnail
3 min
  • DELI

Gimnazijo v najprestižnejši stockholmski četrti pretrese množično streljanje. Učitelj in nekaj učencev je mrtvih. Preživela je samo sedemnajstletna Maja. Najdejo jo sredi razreda, sredi krvi in trupel – z orožjem v roki. »Vsi so ustreljeni razen mene. Jaz nimam niti praske,« pravi. Tako se začne Živi pesek, eden najbolj napetih kriminalnih romanov tega leta švedske avtorice Malin Persson Giolito.

Brutalno iskrena pripoved o sodobnih najstnikih

Živi pesek pripoveduje o sedemnajstletni Maji, ki edina preživi pokol na elitni švedski gimnaziji. Devet mesecev po streljanju sledimo sodnemu procesu. Maja je obtožena pokola, v katerem sta poleg učitelja in drugih sošolcev umrla tudi njen fant Sebastian in najboljša prijateljica Amanda. Da je Maja kriva, so prepričani praktično vsi.

Med sojenjem se glavna junakinja v mislih vrača v mesece pred pokolom in k prelomnici v svojem življenju: trenutku, ko se je zaljubila v Sebastiana, karizmatičnega, a težavnega sina švedskega bogataša. Medtem ko se je odnos med Majo in Sebastianom krepil, je ona vse bolj izgubljala stik s starši in prijatelji, ki niso slišali njenih tihih klicev na pomoč. Katastrofa pa se je bližala ...

»Smrdi po gnilih jajcih. Zrak je siv in moten od dima smodnika. Vsi so ustreljeni razen mene.«

Maja v romanu pripoveduje zgodbo, ki se preprosto ni mogla dobro končati. Živi pesek pa ni zgolj zgodba razvajene najstnice, ki se ji visokoleteči načrti zelo sfižijo, pač pa zelo iskren in kritičen premislek o na videz zgledno urejeni (švedski) družbi, bogatih družinah, ki imajo vse in vse dajejo tudi svojim otrokom. Vsaj tako se zdi.

Več kot »samo« dobra kriminalka

Pisateljica Malin Persson Giolito je svojo kariero sicer začela v ugledni švedski odvetniški pisarni. Potem so jo na večer pred božičem po desetih letih dela odpustili. Bila je v sedmem mesecu nosečnosti. A med brezposelnostjo ni sedela križem rok, pač pa je uresničila svojo dolgoletno željo in napisala roman.

O čem je pripovedoval? O odvetnici, ki jo – nosečo – odpustijo iz službe. Pisateljica danes pravi, da je bil njen prvenec takrat še kar uspešen, saj so ga kupili skoraj vsi pravniki na Švedskem. Ona pa je še naprej pisala in vmes dobila novo službo. Ker pa ji je pisanje šlo vse bolje od rok, se je od leta 2015 popolnoma posvetila pisanju.

Živi pesek zaradi pereče tematike o nasilju med najstniki primerjajo še z dvema odmevnima knjižnima uspešnicama Pogovoriti se morava o Kevinu in Skrivna zgodovina. Če so po romanu Pogovoriti se morava o Kevinu posneli odličen film, je Živi pesek na ekrane v obliki napete kriminalne nadaljevanke prenesel Netflix.

Seveda ima Živi pesek vse lastnosti dobrega trilerja, kot so pretresljiv zločin, stopnjevanje napetosti, ravno prav zapletena zgodba … A avtorica Malin Persson Giolito pravi, da se ji njene knjige ne zdijo »samo« kriminalke. V njih namreč opozarja na nekatere druge probleme sodobnega časa: »Ni nujno, da gre v kriminalnem romanu vedno prav za umor, mora pa obstajati neki konflikt. In prav to – konflikt med bogatimi in revnimi, kako vpliva na nas na osebni ravni kot tudi na ravni družbe – to je najpomembnejši konflikt današnje družbe. Hotela sem povedati zgodbo predvsem o tem.«

Malin Persson Giolito pravi, da je v romanu želela opozoriti na konflikt med bogatimi in revnimi.

Obvezno branje tudi za starše

Konflikt pa se v romanu odvija tudi v mnogo bolj občutljivih in bližnjih odnosih: med starši in otroki. Tudi tam lahko iščemo razloge za porajanje nasilja, ki v romanu tako silovito izbruhne. Dejstvo je, da v še tako urejenih družbah nasilje med otroki in mladostniki hitro narašča. Vprašanje, ki trka na našo vest, pa je: kako – če sploh – starši in drugi pristojni odrasli reagiramo na to nasilje?

Na to opozarja tudi specialistka otroške in mladinske psihiatrije Nataša Potočnik Dajčman, ki je ob prebiranju romana Živi pesek podala svoj komentar (link na njen članek najdete tu). Naraščajo pa tudi osebnostne motnje, vezane na agresijo in samopoškodbeno vedenje.

Še vemo, kaj je prav in kaj ne?

Že nekaj let opažajo vedenjsko motnjo, pri kateri pride do zožanja socialne zavesti. Gre za posledico pretiranega izobilja, neomejenih možnosti in pomanjkanja občutka, da nekje vendarle obstajajo meje. Tako vzgojeni otroci lahko izgubijo občutek za to, kaj je prav in kaj ne, ne poznajo iskrenega sočutja, ne razumejo stiske drugih.

Je takšna Maja, glavna junakinja romana Živi pesek? Je tak Sebastian, njen fant? Ali pa so takšni njegovi ali njeni starši? Kaj pa družba?

Ta vprašanja se vam bodo med branjem romana gotovo porajala. Odgovori, do katerih se boste dokopali, pa ne bodo črno-beli. Vsekakor pa vam bodo še dolgo ostali v spominu.