Kdaj peljati otroka k ortopedu?

Avtorprof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik

FotoShutterstock

Thumbnail
5 min
  • DELI

Pri normalnem razvoju otroka gre otrokovo telo skozi določene faze razvoja, ki bi jih lahko v nekaterih primerih dojemali kot deformacijo. To lahko ustvarja določeno zmedo in s tem povezano zaskrbljenost pri starših. Zato je ključno razlikovati normalen razvoj od raznih bolezenskih stanj.

Noge na »o« in na »x«

Otrok se praviloma rodi s koleni na »O«; zdravniki temu rečemo položaj varus; ko sta gležnja skupaj, sta koleni nekoliko narazen in to spominja na sod oz. na črko O. Takšno stanje je normalno in do drugega oz. tretjega leta praviloma spontano mine in se vzpostavi fiziološka os, kjer gresta koleni nekoliko navzven oz. na »X«; če sta koleni skupaj, sta gležnja nekoliko narazen. Po tretjem letu se včasih začne dogajati, da namesto položaja »O« nastaja položaj »X«, kar spet skrbi starše. Velja orientacijsko pravilo, da se os poravna oz. normalizira nekje do sedmega leta.

Pomembno pa je, da gre za simetrično os obeh spodnjih okončin. Obstajajo sicer nekoliko bolj izraženi primeri, enostranski primeri in druge pridružene deformacije in v teh primerih priporočamo pregled pri izbranem zdravniku. Če obstaja dvom, izbrani pediater pošlje otroka še na konzultacijo k ortopedu.

Obračanje stopal pri hoji navznoter

Odrasli pri hoji hodimo s stopali nekoliko navzven (5–15 stopinj). To lahko vidimo na odtisih stopal pri hoji po pesku. Pogosto opažamo, da otroci pri hoji obračajo stopala navznoter, zlasti še, če so nekoliko bolj utrujeni, kot npr. po daljši hoji. Obračanje stopal navznoter je tipična posledica tega, da je glavica stegnenice pri otrocih obrnjena nekoliko bolj naprej kot pri odraslih.

Če bi pogledali kolk od zgoraj, bi videli, da sta vrat stegnenice in glavica obrnjena naprej, pri odraslem za okrog 10 do 15 stopinj, pri otroku pa je ta obrnjenost vratu lahko 25 stopinj ali več. Zaradi tega otrok pri hoji obrača stopala navznoter tako, da poravna glavico s ponvico.

Z nadaljnjim razvojem se ta obrnjenost vratu in glavice zmanjšuje. Če otrok hodi s stopali navznoter, odsvetujemo sedenje v obliki črke W in priporočamo sedenje po turško (zato, da preprečimo hojo navznoter). Ponovno velja previdnost pri pridruženih boleznih (cerebralna paraliza in prirojene bolezni), pri enostranskih primerih in pri obračanju stopal navznoter z bolečino.

Za obračanje stopal navznoter je lahko vzrok tudi v gležnju ali v stopalu. Ločitev teh vzrokov je praviloma v domeni ortopedov in zato v takih situacijah priporočamo pregled pri ortopedu.

Ploskost stopal

Otroško stopalo se razvija lahko več let do faze, ko se vzpostavi stopalni lok, kot ga vidimo pri odraslem. V največ primerih gre za t. i. fleksibilno plosko stopalo. Takšno stopalo ima skrit stopalni lok z maščobno blazinico. Pri hoji po prstih se stopalni lok prikaže. Nošnja vložkov ni potrebna, prav tako ni potrebna nobena druga terapija.

Stopalni lok se praviloma pojavi sam. Res pa je, da se pri nekaj odstotkih ljudi stopalni lok ne vzpostavi tako, da bi bil viden tudi v stoječem položaju. V takšnih primerih praviloma v kasnejšem obdobju ni nobenih težav (npr. bolečin ali deformacije).

Pri izrazitih primerih ploskosti, omejeni gibljivosti in izraziti deformaciji pa je treba opraviti pregled pri ortopedu. Pri napredovali ploskosti, ki povzroča težave, je možna vstavitev vijaka v sklep pod gleženj. Praviloma to zelo redkokdaj priporočamo, kot možnost pa obstaja.

Pri ploskosti je treba razmišljati tudi o drugih vzrokih, ki jo lahko povzročajo. Najpogostejši vzrok je prekratka Ahilova tetiva, ki pri razvoju občasno ostane prekratka in povzroča ploskost (kost raste v dolžino, mišica pa ne spremlja ustrezno rasti in ostaja prekratka). Tudi v tem primeru je verjetno potreben pregled pri ortopedu, ki bo pogledal, kakšna je dolžina Ahilove tetive pri pokrčenem in iztegnjenem kolenu, in predpisal ustrezne vaje.

Različna opažanja glede hoje

Starši so pogosto zaskrbljeni, če otrok čudno hodi, občasno pada, se spotika ... Pogosto so zaskrbljeni, še preden je hoja sploh vzpostavljena na pravilen način (običajno okrog enega leta starosti). Obstaja namreč neko prehodno obdobje »čudne hoje«, ki spontano mine. Proces vzpostavitve normalne hoje je izjemno zapleten in lahko »pride samo sam po sebi«, nanj ne moremo vplivati (npr. s telovadbo ali s prigovarjanjem).

Nekateri otroci shodijo tudi z zakasnitvijo nekaj mesecev, lahko tudi pri 18 mesecih, kar pa avtomatično še ne pomeni, da je z otrokom dolgoročno lahko kaj narobe. Seveda pa je treba ločiti otroke z nevrološko ali kakšno drugo okvaro; te zahtevajo posebno obravnavo.

Otrokov razvoj gre lahko skozi nekatere faze, ki nepoučenega skrbijo, »češ da gre lahko za deformacijo«. Opisali smo nekaj takšnih tipičnih »opažanj«. Bistvena je simetrija in odsotnost težav, npr. bolečin. Kadar ste v dvomih, obiščite ortopeda.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Thumbnail

Naročite se na Ciciban ali Cicido in prejmite revijo Pogled.