Kako spodbujati miselni razvoj otroka?

AvtoricaTanja Troha

FotoUnsplash

Thumbnail
4 min
  • DELI

Raziskave kažejo, da so intelektualne sposobnosti odvisne od števila povezav v možganih (sinaps). V zgodnjem obdobju otroštva se te tvorijo izjemno hitro. Najhitreje do petega leta (kar 50 %), nato do sedmega (70 %) in do dvanajstega leta (95 %). Otroci lahko z intuitivno igro (vrtenje okoli svoje osi, skakanje, preskakovanje, plezanje po vseh štirih, plezanje skozi odprtine, raziskovanje narave, igre z žogo, kolebnico …) zelo spodbujajo razvoj povezav v možganih.

Žal mnogi starši otrokom v želji, da bi otroke zaščitili, omejujejo gibanje in prepovedujejo številne aktivnosti, na primer skakanje po postelji, plezanje po zidovih in drevesih, otrokom kupujejo čevlje »na ježka«, da se ne bi mučil z vezalkami … S tem jim nehote onemogočajo opravljanje nekaterih izjemno koristnih dejavnosti, ki znanstveno dokazano aktivirajo mnoge možganske centre.

Ugledni strokovnjak svetuje

Dr. Ranko Rajović, specialist interne medicine, magister nevrofiziologije, je avtor programa NTC, sistema učenja, ki v pedagogiko uvaja nova dognanja o možganih. Prve vaje za metodo NTC je z najmlajšim sinom izvajal od tretjega leta naprej. Rezultati so presegli vsa pričakovanja.

Kaj pomeni NTC?

Sistem NTC s pomočjo preprostih in zabavnih iger spodbuja in krepi otrokove sposobnosti, stimulira duševni in telesni razvoj, krepi pozornost in spomin, uri koordinacijo in motoriko. Program je nastal z namenom, da bi povečali raven funkcionalnega znanja (sodeč po mednarodnih testiranjih pismenosti PISA naj bi bili rezultati otrok iz srednje Evrope pod povprečjem), zmanjšali vse pogostejši pojav različnih učnih težav (disleksija, disgrafija, diskalkulija …) in uvedli nove tehnike učenja, s katerimi bi si otroci lahko snov lažje in dlje zapomnili. Sistem učenja NTC si torej prizadeva za celostni razvoj otroka in spodbuja njegove potenciale na naraven način.

Kako dodatno stimulirati razvoj sinaps?

Za začetek dr. Rajović priporoča motorične dejavnosti, kot so vaje za dinamično prilagajanje očesa, rotacijo in ravnotežje ter vaje za finomotoriko. Dejavnosti so pravzaprav precej preproste in ne zahtevajo posebnih pripomočkov: preskakovanje kolebnice, podajanje žoge z metanjem ali kotaljenjem, vodenje žoge med stožci, vrtenje v eno ali drugo smer z odprtimi očmi 10-15 sekund, hoja ali sonožni poskoki po narisani ravni črti … Primeri vaj za krepitev finomotorike pa so: mešanje testa, odpenjanje in zapenjanje gumbov, zavezovanje vezalk, prepo­gibanje papirja, sestavljanje kock in sestavljank.

V nadaljevanju lahko z otrokom krepite razvoj asociativnega mišljenja z vajami za prepoznavanje abstraktnih pojmov (igre s simboli, zastavami, grbi športnih klubov ali znamk avtomobilov) – te igre so namreč zelo dobre za razvoj funkcionalnega mišljenja, ko mora otrok poleg inteligence uporabiti tudi predhodno usvojeno znanje. In ko se otrok npr. nauči zastave in jih brez težav prepozna, lahko igro nadgradite tako, da jih mora prepoznati na podlagi opisa: na kateri zastavi so zvezde, na kateri krog itd.

Program učenja po metodi NTC s simboli abstraktnih pojmov (npr. zastave) in njihovo prostorsko predstavo (na zemljevidu) povezuje tudi s slušno dimenzijo. S tem se še dodatno krepi sposobnost pomnjenja ter spoznavanje osnovnih elementov glasbenega izražanja: ritma, melodije, harmonije itd.

Za primer vzemimo Japonsko in ključne besede, ki se nanašajo na njene značilnosti: bel pravokotnik, rdeč krog za zastavo, fazan kot nacionalni simbol in ikebana kot tradicionalna veščina. Potem sestavimo pesem s primerno melodično-ritmično vsebino, ki se bo ujemala z besedilom:

 

Beli pravokotnik,

v sredini rdeči krog,

zraven ikebana,

res orientalski krog.

 

Videl sem fazana,

bil je sedemtonski,

rad letel bi bajsi

po celi Japonski.

 

Otrok spremlja pesem s palčkami, ropotuljo ali bobni in na ta način usvaja še glasbene elemente.

Spodbujanje funkcionalnega razmišljanja

Zadnja stopnja pa je po dr. Rajoviću spodbujanje funkcionalnega razmišljanja. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da se je v logičnem razmišljanju in hitrem reševanju problemov mogoče izuriti. In to spodbujajo tudi ugankarske zgodbe, ki ustvarjajo »razmišljujočo« situacijo, v kateri otroci običajno uživajo. Dobra ugankarska vprašanja so tista, na katera obstaja le en smiseln odgovor in na katera lahko odgovori tudi tisti, ki nima vseh podatkov. Namesto, da postavimo reproduktivno vprašanje: Kaj dela rjavi medved pozimi, vprašajmo takole: Zakaj rjavi medved vsako pomlad tehta manj kot jeseni?