Kako preživeti v digitalnem svetu?

AvtoricaNana Kisel

FotoShutterstock

Thumbnail
4 min
  • DELI

Digitalni mediji so del naše kulture. Povečujejo našo produktivnost, lajšajo nam življenje in so pomemben dejavnik sveta zabave. Brez digitalne obdelave podatkov bi se naš sodobni svet (od oskrbe z živili in mobilnosti do uprave in medicine) sesul. Ne gre za to, da bi se morali bojevati proti digitalnim medijem, pač pa se moramo naučiti, kako jih varno uporabljati.

Najprej test

V neki ameriški raziskavi so opredelili tri tipe družin: družine z visoko, zmerno ali nizko uporabo digitalnih medijev. V katero skupino sodite vi?

  • Starši, ki veliko uporabljajo digitalne medije

Ti starši radi uporabljajo medije in ob njih preživijo v povprečju 11 ur na dan: 4 ure gledanja televizije, 3 ure in pol uporabljajo domači računalnik in 2 uri preživijo s pametnimi telefoni. Doma je večino časa prižgana televizija, četudi je nihče ne gleda. Skoraj polovica teh staršev je postavila televizijo tudi v otroške sobe. Čeprav televizijo gledajo skupaj z otroki, večina staršev (80 %) televizijo uporabi takrat, ko želijo zamotiti otroke, da lahko sami med tem skuhajo večerjo ali opravijo kakšno drugo delo. Njihovi otroci pred televizijo povprečno preživijo 4 ure na dan.

  • Starši, ki zmerno uporabljajo digitalne medije

Starši doma ob zaslonskih medijih preživijo približno 4 ure in pol. Igranje videoiger je omejeno. Radi gledajo televizijo, a dajejo prednost družinskim aktivnostim zunaj. Njihovi otroci pred ekrani preživijo približno 3 ure na dan.

  • Starši, ki zelo malo uporabljajo digitalne medije

Ti starši medije uporabljajo manj kot 2 uri na dan. Zanje gledanje televizije in filmov ni zabavna družinska dejavnost. Tudi televizije ne bodo uporabili za to, da bi zamotili svoje otroke. Otroci ob ekranih preživijo približno uro in pol na dan.

Otroci posnemajo starše

V otrokov svet tehnologija ne pride kar naenkrat, je pa res, da je izpostavljenost vse večja. Običajno se začne z gledanjem televizije; v ZDA jo začnejo otroci gledati v povprečju pri 9 mesecih starosti in 90 % vseh otrok že gleda redno televizijo, preden dopolnijo dve leti, in sicer več kot 90 minut na dan. Številne študije glede uporabe televizije so dokazale to, kar je že dolgo splošno znano: otroci posnemajo starše – če starši veliko gledajo televizijo, jo bodo tudi otroci.

S pojavom zaslonov na dotik je uporaba digitalnih medijev pri malčkih ušla z vajeti, saj naj bi kar 60 % otrok, starih od 6 mesecev do 2 let, že uporabljalo prenosne računalnike, telefone ali tablice. Ob tem pediatri opozarjajo, da lahko preživljanje časa pred zasloni privede do zakasnitve govora in težav s pozornostjo. Zato pediatri svetujejo, da malčki do drugega leta nimajo nobenega stika s tehnologijo, malčki med tretjim in petim letom pa največ uro na dan.

Več ekrana, manj gibanja

Dejstvo je, da tehnologija spreminja naše možgane. Tehnologija tudi spreminja način, kako raziskujemo, pišemo, komuniciramo. Življenjske izkušnje oklestijo in oblikujejo naše nevronske poti. Zato so pri vsaki generaciji možgani videti drugače kot možgani staršev. Možgani naših otrok bodo morda bolj sposobni pregledovati, posnemati, preklapljati. Raziskovalci so ugotovili, da videoigre izboljšajo vizualno-prostorsko mišljenje in spodbujajo samostojno reševanje problemov.

Neizogibno je tudi, da bodo otroci drugače komunicirali in pisali. Trditev, da tehnologija uničuje otrokove možgane, je pretirana. Če tehnologijo uvajamo ob primerni starosti, ta na splošno krepi otrokov razvoj. Velika nevarnost, ki preti, je sedeče vedenje. Povedano drugače, uporaba tehnologije zmanjšuje gibanje – to pa povzroča upočasnitev razvoja.

Gibanje namreč krepi pozornost in sposobnost učenja. Posledica pomanjkanja gibanja pa je tudi debelost. Neka raziskava naj bi dokazala, da otrok, ki gleda televizijo v svoji sobi, pred TV-ekranom presedi 1 do 2 uri več na dan. Tveganje, da bo otrok debel, pa se poveča za 31 %.

Spanje : srfanje – 0 : 1

Eden najpomembnejših nemških raziskovalcev delovanja možganov dr. Manfred Spitzer opozarja, da bi nas morala preobsežna raba digitalnih medijev resno skrbeti. Številke namreč kažejo, da v ZDA pa tudi v Nemčiji, mladostniki porabijo za digitalne medije več časa – dobrih 7 ur in pol – kot za spanje.

Kdor gleda več videov, kdor ima svoj pametni telefon, v sobi svoj televizor, kdor je pogosteje na spletu, spi manj. In prav dejstvo, da je povezava med čezmerno uporabo digitalnih medijev in količino spanja v obratnem sorazmerju, je skrb vzbujajoče. Na spletni strani safe.si navajajo še druge težave, ki doletijo otroke, ki preveč časa preživijo pred ekrani, začenši z depresijo, pomanjkanjem pozornosti in problematičnim vedenjem pa vse do agresivnosti in zmanjšane koncentracije in spomina.

Kdor gleda več videov, kdor ima svoj pametni telefon, v sobi svoj televizor, kdor je pogosteje na spletu, spi manj.

Kako je pri nas?

Pred leti se je Slovenija vključila v raziskavo Majhni otroci (0 – 8) in digitalne tehnologije, ki je potekala v 17 državah in zajela 170 družin. Rezultati raziskave, ki so na voljo na spletni strani točke za varnejši internet safe.si, kažejo, da evropski otroci živijo v digitalno bogatih domovih, kar pomeni, da imajo vse družine doma vsaj en pametni telefon in običajno še prenosne oziroma namizne računalnike, redkeje pa igralne konzole.

Čeprav je televizija najbolj uporabljen medij pri majhnih otrocih, radi uporabljajo tablico, ki se jim zdi enostavna za uporabo, poleg tega pa ima večji ekran kot telefon. Pri tem velja omeniti, da se otroci, ki imajo starejše bratce ali sestrice oziroma digitalno spretne starše, s tablicami in pametnimi telefoni srečajo že med prvim in drugim letom starosti.

Če tablico otroci nemalokrat dojemajo kot »družinsko« napravo, pa so pametni telefoni običajno bolj osebni. Starši jih otrokom ponudijo le v primerih, ko želijo, da se zamotijo, npr. v čakalnici pri zdravniku, med vožnjo.

Risanke in igre

Ne preseneča, da majhni otroci digitalno tehnologijo uporabljajo v času, ki je namenjen zabavi in sprostitvi. Najraje gledajo videoposnetke, risanke in igrajo igrice. Je pa razširjena praksa, da otroci skupaj s starši na spletu iščejo informacije, ki otroke zanimajo. Sicer majhni otroci računalnike oz. tablice uporabljajo individualno, starejši otroci pa te reči uporabljajo v družbi vrstnikov.

Se sprašujete, kaj dobrega prinašajo digitalne aktivnosti? Raziskave kažejo, da so vsebine lahko tudi poučne. Veliko staršev spletne vsebine uporabi za to, da otrokom razložijo stvari, ki jih zanimajo, npr. kakšno je vesolje, kako deluje motor itd. Poleg tega otroci mnogokrat vsebine, ki so jih videli na YouTubu, prenesejo v realni svet. Na primer: otrok si pogleda posnetek, kako narediti slime (sluz), in ga potem skuša narediti še sam oziroma deklice, ki imajo rade risanko Moj mali poni, se po zgledu risanke same igrajo s figuricami ali prijateljicami. Podobno je z risanko Ledeno kraljestvo, ki tudi napaja domišljijo in igro otrok.

V dežju več

Otroci se tudi uporabe digitalnih medijev naučijo od staršev. Znajo prižgati napravo, poiskati posnetek na YouTubu in od tam preiti na drug posnetek ali risanko. Čim naletijo na težavo, za pomoč prosijo odrasle. Čeprav so najmlajši spretni in redni uporabniki teh vsebin, jih dojemajo kot še eno igračo oziroma vrsto aktivnosti, ki je po eni strani pogrešljiva, po drugi pa hitra rešitev proti dolgčasu.

Izkazalo se je namreč tudi, da otroci več časa preživijo pred ekrani med počitnicami in vikendi, kadar je slabo vreme, če so bolni ali v varstvu pri starih starših.

Elektronske varuške znajo s pridom izkoristiti tudi starši, zlasti takrat, ko želijo zamotiti otroka, da lahko sami kaj postorijo, na primer skuhajo večerjo, plačajo položnice …

So nam zasloni ukradli življenje?

Ameriški strokovnjak za marketing Adam Alter, tudi predavatelj na Sternovi poslovni šoli Univerze v New Yorku, pravi, da v 21. stoletju odvisnost od opojnih snovi nadomešča vedenjska zasvojenost z zaslonom take ali drugačne naprave. Zasvojeni smo s stalno navzočnostjo pametnega telefona, tablice ali računalnika, z družbenimi omrežji, televizijo, preverjanjem elektronske pošte, všečki na Facebooku in Twitterju, spletnim nakupovanjem, množičnimi videoigrami in drugimi sodobnimi mediji.

V svoji knjigi Sužnji zaslona, ki je postala mednarodna uspešnica, opisuje vire in vzroke zasvojenosti sodobnega človeka s tehnologijo ter opozarja na pasti, ki jih v ozadju dobičkonosne industrije premišljeno nastavljajo korporacije.

Hkrati svetuje, kako se izviti iz suženjstva zaslona ali izkoristiti pozitivne plati njegove hipnotične privlačnosti: le oči moramo od namišljenega sveta digitalnih krajin dvigniti nazaj k človeku – in k samemu sebi.