Branje, ki šokira

AvtoricaDjuna Malen

Fotoosebni arhiv

Thumbnail
4 min
  • DELI

Yuval Noah Harari (1976) je s knjigama Sapiens: kratka zgodovina človeštva in Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti zaslovel po vsem svetu, saj sta hitro postali mednarodni uspešnici. Kar ni čudno, saj spadata med tista prodorna dela, ki postavljajo prava vprašanja, dajejo jasne odgovore in odpirajo oči. V novi knjigi 21 lekcij za 21. stoletje se je eden najbolj pronicljivih mislecev današnjega časa osredotočil na največja vprašanja, ki pretresajo naš čas.  

Pogled v preteklost

Profesor svetovne zgodovine na univerzi v Jeruzalemu, ki je doktoriral na Oxfordu in o zgodovini človeštva predava tudi prek spleta, se v svojih knjigah angažirano in izvirno loteva velikih vprašanj zgodovine in sodobnega sveta ter provokativno usmerja pogled v bližnjo prihodnost sveta.

V prvi knjigi Sapiens: kratka zgodovina človeštva se odvija pred očmi bralca osupljiva in napeta zgodba o stotisočletni človeški zgodovini vse od začetkov, ko je Zemljo naseljevalo vsaj šest človeku sorodnih vrst. To so bile nepomembne živali, ki na svetu niso imele nič večjega vpliva kot gorile, kresnice ali meduze. In kako se je zgodilo, da je danes na Zemlji samo še ena človeška vrsta – mi, homo sapiens? In, kar je morda najbolj zanimivo vprašanje, kako je človek postal gospodar sveta?

Avtor odgovarja, da je vse posledica dejstva, da je človek v nekem zgodovinskem obdobju iz nomadskega lovca in nabiralca postal stalno naseljeni obdelovalec kmetijskih površin. Razlaga, kako so se potem začele razvijati matematika, trgovina, zakaj so se pojavili denar, vojne, knjige, vera, znanost, kako so nastali imperiji, kapitalizem in industrija.

 Kaj je človeka tako neustavljivo in ves čas gnalo naprej? Harari zapiše, da morda prav želja po lagodnejšem življenju in razkošju ...

Številne osupljive revolucije so se zgodile v preteklih petsto letih. Gospodarstvo je nenehno raslo, svet se je povezal v eno samo območje, znanstvena in industrijska revolucija sta dali človeštvu nadčloveške moči. Pa vendar, ali smo ljudje srečnejši? Kakšna je sploh lahko prihodnost te nemirne človeške vrste?

Prihodnost pred vrati

Harari v svoji drugi in prav tako odmevni knjigi ter svetovni uspešnici Homo deus usmeri svoj pogled na svet zunaj ustaljenih okvirov enako angažirano in provokativno prav v prihodnost človeštva. S svojimi ugotovitvami ponovno osuplja.

Po njegovem mnenju so trije ključni problemi človekove preteklosti – lakota, nalezljive bolezni in vojne – že obvladljivi. »Prvič v zgodovini,« zapiše, »več ljudi umira zaradi čezmerne prehranjenosti, več ljudi umre od starosti kot od nalezljivih bolezni in število smrti zaradi samomora je večje od skupnega števila tistih, ki so jih ubili vojaki, teroristi in zločinci. Na začetku 21. stoletja,« dodaja, »je tudi večja verjetnost, da človek umre zaradi prenajedanja s hitro pripravljeno hrano kot zaradi suše, ebole ali terorističnega napada.«

Skozi pripoved navaja številne zgodovinske primere in izpostavlja ključno, kar nas razlikuje od drugih bitij – človekovo sposobnost imaginacije, pripovedovanja in prepoznavanja zgodb, ter spoštovanje dogovorov, od zakonodaje naprej. To naj bi tudi usmerjalo naše prihodnje ravnanje in obnašanje, pri čemer seveda ne bi smeli pozabiti na vlogo tehnologije in umetne inteligence, ki bosta temeljito vplivali na našo prihodnost.

Gre za nove vidike razvoja in neslutene posledice, ki jih prinaša. Če bomo svoje sedanje glavne rablje res lahko ukrotili, kdo oziroma kaj jih bo zamenjalo? To vprašanje je še bolj pereče zaradi novih možnosti, ki jih vsakodnevno predstavljata biološka in informacijska tehnologija. Kaj bomo počeli z vso to močjo? Katere meje presega biološki in genski inženiring? Se sploh zavedamo, kako daljnosežne so lahko posledice?

Življenje kot niz podatkov

Harari je že v prvi knjigi zapisal, da se hotenja genetikov ne končajo pri spreminjanju živih vrst. Obuditi želijo tudi izumrla bitja, in to ne le dinozavre kot v filmu Jurski park. Trdijo celo, da lahko ustvarijo tudi neandertalskega otroka po 30.000 letih in da se je nekaj žensk že prostovoljno javilo za nadomestne matere.

V drugi knjigi poglablja misli in scenarije na to temo. Opozarja na pereče probleme segrevanja ozračja, poglabljanja enakopravnosti in motnje na trgu dela. Svoja opažanja sklene z ugotovitvami, da znanost obravnava človeka vse bolj kot algoritem, življenje pa kot niz podatkov. Da se inteligenca vse bolj ločuje od zavesti in postaja tuja inteligenca, ki bo morda želela vladati sama.

Bomo lahko negativne spremljajoče pojave razvoja, ki smo jih včasih gledali samo v srhljivih znanstvenofantastičnih filmih, lahko še izključili kot klimatsko napravo? Zagotovo je skrajni čas, da premislimo tudi o tem.

Kratka zgodovina sedanjosti

Kaj se danes v resnici dogaja? Kakšni izzivi in odločitve nas čakajo? Na kaj moramo biti pozorni? V 21 lekcijah za 21. stoletje, zbirki nasvetov za ljudi 21. stoletja, Harari pojasnjuje aktualna politična, tehnološka, družbena in bivanjska vprašanja, ter razlaga, kako vplivajo na vsakdanje življenje.

Zapletene sodobne zagate, kot so politični in gospodarski razkol, življenje med terorizmom in liberalizmom, tehnološke grožnje ter vloga ideologije in vere, predstavlja jasno in razumljivo. Bralca vabi k razmisleku, kaj je pomembno in za kaj se je vredno osebno angažirati v svetu, polnem hrupa in negotovosti.