Neslišni dialog s tremi pisateljskimi glasovi

AvtoricaNela Malečkar

FotoFreestocks, Unsplash

Thumbnail
4 min
  • DELI

Čeprav so nove knjige Aleša Bergerja, Mareta Cestnika in Roberta Simoniška nastale takrat, ko se nikomur od nas niti sanjalo ni, da bo kdajkoli čas epidemije doživljal na lastni koži, nas ta dela lahko nagovarjajo tudi skozi optiko tega posebnega časa, ko na novo premišljujemo o samoumevnostih, ki so izginile čez noč …

Poučno branje

Aleš Berger je v Vicmaherju na novo premišljeval in zapisal – predvsem pa veliko črtal – spomine. Nastalo je zgoščeno in virtuozno delo, vaje v slogu, ki odstirajo njegove življenjske preizkušnje in opažanja, pa tudi spoznanja o človeški naravi. Če je res, da se v kriznih trenutkih naše lastnosti še potencirajo, je Bergerjeva knjiga celo poučno branje …

Ujetništvo v neljubih bližinah

Karantena nekaterim ljudem pomeni ujetništvo v neljubih bližinah, in o tem piše Mare Cestnik v svoji zbirki novel Zmagoslavci, le da je »karantena« postavljena v širše, vaško okolje, kjer so ljudje primorani živeti skupaj zaradi sorodniških ali sosedskih okoliščin. Odnosi niso niti približno idilični in pisatelj jih blaži z veliko dozo satire.

Samotno potovanje v notranjost

Samoizolacija in samoizpraševanje je naravno okolje ustvarjalcev, tudi Roberta Simoniška, ki v novi pesniški zbirki Kar dopuščajo čuti bolj kot kadarkoli do sedaj išče stik s svojimi primarnimi čustvi in občutji. To potovanje v notranjost pa je – kot napoveduje slika Narcisa Kantardžića na naslovnici – samotno.

Vabljeni k samotnemu branju in neslišnemu dialogu s tremi različnimi pisateljskimi glasovi!