Mojster napetih trilerjev in zgodovinskih romanov

AvtoricaDarja Divjak Jurca

FotoOlivier Favre

Thumbnail
10 min
  • DELI

Britanca Kena Folletta ni treba posebej predstavljati niti ljubiteljem napetih (vohunskih) trilerjev (precej je prevedenih tudi v slovenščino: Bomba, Igla, Mož iz Sankt Peterburga, Sršenov let, Kavke, Noč nad vodo) niti oboževalcem zgodovinskih romanov. Napisal je več kot 30 literarnih del in z mnogimi dosegel svetovno bralsko občinstvo, se proslavil z zgodovinsko serijo Kingsbridge ter položaj enega vodilnih svetovnih romanopiscev utrdil z zgodovinsko sago Stoletje.

Od trnja do zvezd oziroma od drobiža do milijonov

Ken Follett, ki se je rodil v Walesu, pozneje pa se je z družino preselil v London, kjer je doštudiral filozofijo, je sprva delal kot novinar. V enem od intervjujev je pojasnil, da se je pisanja leposlovja lotil, ker ni bil čisto zadovoljen s svojim novinarskim delom, predvsem pa zaradi finančnih težav. Pokvaril se mu je avto in ni imel denarja za popravilo. Vedel je, da je eden od kolegov novinarjev za triler od založnika dobil predujem v višini 200 funtov, kar bi bilo ravno dovolj za popravilo, zato se je tudi sam lotil pisanja. Zanimiv začetek, kajne, če pomislimo, da zdaj zaposluje 16 ljudi, ki skrbijo za njegove finance, nastope in druge obveznosti, in da mu po približnih ocenah na bančni račun menda vsako leto prikaplja deset milijonov funtov.

Eden najbolj priljubljenih romanopiscev na svetu

Ken Follett ni zaslovel že kar v prvem poskusu, vseeno pa se je to zgodilo razmeroma zgodaj. Prvo mednarodno uspešnico Igla (The Eye of the Needle), izviren in napet triler, je napisal pri sedemindvajsetih letih, po tistem pa so se uspehi vrstili. Doslej je po svetu prodal že več kot 160 milijonov izvodov svojih knjig, ki so prevedene v več kot 30 jezikov, berejo pa jih v več kot 80 državah.

Ken Follett je svojo prvo mednarodno uspešnico Igla (The Eye of the Needle), izviren in napet triler, napisal pri sedemindvajsetih letih.

Prva knjiga trilogije Kingsbridge Stebri zemlje (prvi in drugi del sta že izšla tudi v slovenskem prevodu), ki velja za njegovo najuspešnejše delo, prodano v nakladi več kot 25 milijonov izvodov, je bilo po izidu leta 1989 kar osemnajst tednov na lestvici prodajnih uspešnic New York Timesa, zavihtelo pa se je tudi na vrh najbolj branih v Kanadi, Veliki Britaniji in Italiji, v Nemčiji je na vrhu ostalo celih šest let, Nemci pa so roman izglasovali za tretjo najboljšo knjigo vseh časov, takoj za Gospodarjem prstanov in Biblijo. Zgodba romana je umeščena v čas političnega brezvladja v srednjeveški Angliji. Ob plemiških spletkah in krvavih bitkah spremljamo skromnega meniha, ki se odloči, da bo zgradil največjo gotsko katedralo, kar jih je svet kdaj videl. Drugi del, Svet brez konca, je pravkar prišel med slovenske bralce, tretji del, A Coloumn of Fire, pa je v izvirniku izšel šele leta 2017 in se nemudoma uvrstil med najbolj prodajane knjige na svetu.

Zgodovinska saga, ki ji ni para

Veličastna trilogija Stoletje (Propad velikanov, Svetovna zima, Rob večnosti), preplet dramatičnih zgodovinskih dogodkov in intimnih dram, je najbrž najbolj ambiciozen Follettov literarni projekt. Prikaže celotno zgodovino 20. stoletja skozi oči petih povezanih družin: ameriške, angleške, nemške, ruske in valižanske. V prvi knjigi, Propad velikanov, družine spremlja v času prve svetovne vojne in ruske revolucije, v drugi, Svetovna zima, jim sledi skozi špansko državljansko vojno, vzpon tretjega rajha, drugo svetovno vojno in čas jedrskega oboroževanja, tretja knjiga, Rob večnosti, pa se osredotoča na obdobje hladne vojne in drugo polovico stoletja (od gibanja za državljanske pravice, političnih atentatov, vojne v Vietnamu in z njo povezanih protivojnih demonstracij do padca berlinskega zidu, kubanske krize, afere Watergate in rojstva rokenrola).

Veličastna trilogija Stoletje je najbrž najbolj ambiciozen Follettov literarni projekt.

»Dvajseto stoletje je najbolj dramatično in nasilno obdobje v zgodovini človeštva, zato je že zaradi tega o njem vredno pisati. Poleg tega smo to stoletje preživeli, iz njega izviramo, vendar ga ne razumemo,« je Ken Follett povedal za britanski Telegraph.

Prepričljivi junaki, oko za podrobnosti, smisel za zaplete

Ko je v sedemdesetih letih Follett spoznal Ala Zuckermana, ki je postal njegov ameriški agent, je ta z nasveti, kako napisati dobro zgodbo, zelo vplival na njegovo pisanje. Prav Zuckerman naj bi Folletta opozoril, da junaki v njegovih zgodnjih romanih nimajo nobene preteklosti, bralec ne izve nič o junakovi materi, otroštvu, preteklih zakonih. »Tako je, kot da si jih preprosto našel na odru – ampak če o junaku nič ne veš, se težko poistovetiš z njim, ko se znajde sredi dramatičnega zapleta. Follet si je priporočilo očitno vzel k srcu, saj je v enem od intervjujev za Washington Post povedal: »Najboljši nasvet za tiste, ki bi radi napisali uspešnico, je, da mora pisatelj bralca čustveno vplesti v dogajanje. Vsi dramatični zapleti, do katerih pride v trilerjih – lovi, zasliševanja, prevare, romance – imajo smisel le, če je bralcem mar za vpletene junake.«

Poleg dramatičnih zapletov in prepričljivo prikazanih junakov je pri Follettu gotovo pomembno tudi to, da dobro opravi svojo »domačo nalogo«, kar ni zanemarljivo že pri trilerjih, nepogrešljivo pa je pri zgodovinskih romanih. Follett se vsake knjige loti s perfekcionistično natančnostjo – dobro načrtuje, tematiko temeljito razišče vse do zadnjih podrobnosti, potem pripravi več zaporednih osnutkov in šele nato roman izpiše. Pravi, da za vsako knjigo potrebuje približno dve leti. Bralci pa njegove knjige pogoltnejo na dah!