Kdo je morilec ali zakaj imamo radi kriminalke?

AvtoricaTina Mlakar Grandošek

FotoShutterstock

Thumbnail
3 min
  • DELI

Na začetku je zločin. Najpogosteje umor. Potem pride nekdo (inšpektor, novinar, radoveden sosed ali kdo drug), ki mora zadevi priti do dna. Po službeni dolžnosti ali zgolj za hobi. Akcija se lahko začne.

Zbiranje dokazov, intervjuji z vsemi vpletenimi, forenzične preiskave … Podatkov je vse več, jasnega pa vedno manj. Potem se glavnemu preiskovalcu, ko bi človek najmanj pričakoval – medtem ko kuha kavo ali srka viski, čoha mačko ali hrani zlato ribico, obeša perilo ali rešuje križanko – zabliska rešitev in pogrunta, kdo je morilec. Vse niti zgodbe se kar naenkrat spletejo v čudovito logično rešitev, ki zategne zanko okoli vratu krivega. Primer je rešen. 

To je seveda (zelo poenostavljena) zgradba večine kriminalk. Žanra, ki je gotovo med najbolj branimi. Vsaj v svetu. A zadnja leta ta popularni »kriminalni trend« iz tujine prihaja tudi k nam. 

Zakaj je brati kriminalke tako zelo fajn? 

Ob dobro napisani kriminalki dobimo občutek, da smo zraven, ko se dogaja nekaj pomembnega. Z glavnim preiskovalcem sodelujemo v boju za pravico. Svet vidimo z njegovimi očmi, poslušamo z njegovimi ušesi, razmišljamo z njegovimi (običajno nadpovprečno inteligentnimi) možgani. Saj vemo, da ni zares, pa vendar: čisto malo tudi mi pomagamo spraviti lopove za zapahe. Zraven smo, ko se svet spravlja v red. In to je dober občutek.

Ker pa Slovenci slovimo kot narod poštenih ljudi, ki se rad zavzema za pravico in resnico, ni nič čudnega, da te žlahtne lastnosti že več desetletij negujemo tudi v knjigah – zelo neposredno se da to narediti prav v kriminalkah in detektivskih zgodbah.

Na kratko in površno o kriminalki na Slovenskem

Prve kriminalne zgodbe ali vsaj zapise zanimivih sodnih primerov so Slovenci prebirali že konec 19. stoletja. Klasično detektivsko zgodbo pa smo dobili leta 1939, ko je Ljuba Prenner izdala roman Neznani storilec. Potem se je skozi 20. stoletje nanizalo kar nekaj imen, ki so se detektivskih in kriminalnih romanov lotevala bolj ali manj uspešno.

Med slednjimi, torej bolj uspešnimi, velja vsekakor omeniti Avgusta Demšarja, ki je navdušil s svojo že kar obsežno serijo romanov o primerih, ki jih v Mariboru in okolici preiskuje kriminalistični inšpektor Martin Vrenko. Z nominacijami za nagrado kresnik se v brk smeje vsem tistim, ki so vihali nos nad tem žanrom. 

Tudi Slovenci znamo napisati dober »krimič«

Kar se tiče kriminalk, je slovenski bralec izbirčen, zahteven in čisto malo razvajen. Hotel je najboljše, zato se je več desetletij raje obračal na tuje mojstre.

Vse dokler ni prišel Tadej Golob in dokazal, da se da. S svojo prvo uspešnico Jezero in lanskim Leninovim parkom je pokazal, da lahko napiše »krimič«, primerljiv s skandinavskimi in ameriškimi mojstri tega žanra. S tem pa se je začela prava mala renesansa slovenskega kriminalnega romana. 

Na lestvicah najbolje prodajanih knjig je lani kraljevala Pogodba Mojce Širok, v kateri smo sledili napeti zgodbi, povezani z italijansko mafijo. Kot vse kaže pa se bo trend odličnih, napetih in berljivih kriminalk nadaljeval tudi letos. Najprej sta za to s skupnimi močmi poskrbela dva avtorja, znan slovenski odvetnik Peter Čeferin in preiskovalni novinar Vasja Jager, ki sta napisala nov slovenski kriminalni roman Sodni dnevi

Inšpektorji, novinarji, zdaj pa še odvetniki 

V Golobovih kriminalkah glavno vlogo odigra karizmatično zaguljeni inšpektor Taras Birsa, v Pogodbi je ob glavnem preiskovalcu blestela zagrizena novinarka. Sodni dnevi (odlomek si lahko preberete tukaj) pa so posrečen primer odvetniške kriminalke, napisane v stilu uspešnic Johna Grishama. Vse se namreč vrti okoli zagrizenega odvetnika, dr. Edvarda Melika.

Ni mu lahko, saj mu je prav pred kratkim umrla žena. Verjetno se tudi zato tako zagrizeno vrže v primer naivnega mladeniča Tomija Kleina, ki je obtožen umora sumljivega poslovneža, velike živine.

»Bojim se, Irena, da je tole precej večja zgodba, kot smo si doslej mislili.«

To so besede, ki jih Melik reče svoji vdani poslovni sekretarki, ko se preiskava šele prav začne. Njegova slutnja se kmalu potrdi. Napeta kriminalka, ki se odvija med Ljubljano, Budvo in Beogradom, hitro steče in postreže s presenetljivimi zapleti, preobrati in novimi dokazi, ki odkrivajo širšo zgodbo, v katero je poleg mafije vpletena tudi marsikatera vplivna osebnost …