Kaj pa, če je bilo vse res?

AvtoricaTina Mlakar Grandošek

FotoSlava vojvodine Kranjske, MKZ, 2017.

Thumbnail
5 min
  • DELI

Pred več kot 300 leti je Valvasor izdal verjetno najpomembnejše delo o naših krajih in naših ljudeh, Slavo vojvodine Kranjske. V njej poleg še vedno zanesljivih zgodovinskih dejstev najdemo tudi marsikakšno žmohtno in nenavadno prigodo ter zanimivost iz tistega časa …

Ko gorijo coprnice

Da, tudi pri nas so jih sežigali na grmadah. Takole je Valvasor opisal čarovnice, ki naj bi se po prepričanju takratnih prebivalcev zbirale na Slivnici na Notranjskem: »Na vrhu [Slivnice] imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučce. Sploh je pokrajina tam okrog s coprnicami dovolj založena. Zato jim tam često precej zakurijo in jih mnogo sežgo ...«

Pozor, zmaji padajo z neba!

Če danes vsake toliko časa poslušamo o strmoglavljenju letala, so v Valvasorjevem času z neba padali kar – zmaji. V Slavi vojvodine Kranjske piše: »Pred kakimi petimi leti je nedaleč od Pleterij v močnem dežju padel iz zraka na ravno polje velik tako imenovani zmaj, vendar brez peruti. Videlo ga je mnogo oseb, čeprav je vel iz njega tako ostuden smrad, da se mu nihče ni mogel približati.«

Najprej delo, potem sprostitev

Stari ljudje so vedeli, kako je treba. Valvasor piše o navadah marljivih Kranjcev, ki so se zbrali vsako leto, da pomanejo proso ali potarejo lan. Potem ko so opravili delo, je nastopil čas za zabavo: »Včasih tudi zaplešejo … Nato gredo navadno skupaj spat, pri čemer rada zaspi tudi čistost, spodobnost in sramežljivost ter prepusti stražo nečistovanju. Pri taki priliki se marsikdo s svojo sladka dve leti ali tri pred poroko, da često dobi tako preizkušena nevesta iz same prijaznosti dva ali tri otroke prej ko moža ...«

Bakrorez kozolca iz Slave vojvodine Kranjske.

Posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom

Povejte mu, da v 300 let stari knjigi piše, da pred kačjim ugrizom in strupom varuje naslednje: »Zgodaj zjutraj na tešče vzemi živi kači srce ter ga živo pogoltni in pojej, nato popij žlico čiste vode, pa te svoj živi dan ne bo mogla nobena kača pičiti ne poškodovati ...«

Janez Vajkard Valvasor

Al' bo sin al' pa hči?

Na Kočevskem so imeli pari na poročno noč prav poseben obred. Ženin je nevesti najprej sezul čevlje in nogavice, nato pa sta vsak razpletla po eno kito njenih las. »Če ženin prej razveže ko ona, pravijo, da bosta dobila najprej sina; če pa je ona prej razpletla, da bo prvikrat dobila hčer.« Valvasor sicer ne poroča, ali je med priprave za poroko bodočih mož sodilo tudi urjenje v hitrem razpletanju kit.

Območje somraka v Ljubljani

V Slavi vojvodine Kranjske najdete tudi zgodbe, po katerih bi danes lahko posneli kakšen napet film. Za grozljivko bi bila na primer primerna nenavadna usoda gospe Marjete Siedler iz Ljubljane. Potem ko jo je zadela kap, je med pogrebom eden od pogrebnikov opazil lesketajoče se prstane na roki pokojne. Sredi noči je odkopal grob, da bi jo okradel, ženska pa je oživela in grobarja seveda pošteno prestrašila. Prebujena se je vrnila domov in ljubemu možu po tistem rodila še tri otroke.

 

Thumbnail

 

Posebno ugodna ponudba samo za člane kluba Svet knjige

Preverite ›

Še niste član ali članica Sveta knjige? Včlanite se ›