France Prešeren in njegove ženske

FotoNUK, dLib.si

Thumbnail
8 min
  • DELI

O pesniku Francetu Prešernu je veliko znanega, prav tako o njegovi nesojeni ljubezni Juliji. Manj vemo o njegovi materi Mini Svetina, še manj o njegovi hčeri Ernestini Jelovšek. Še temnejša postane njegova podoba, ko pomislimo na revščino, ki so jo trpeli njegovi nezakonski otroci, piše novinarka in publicistka Darinka Kladnik v knjigi (Ne)znani Slovenci.

Kdo je bila Mina Svetina?

Pesnikova mati se je rodila v Žirovnici in se šolala pri nu­nah, kar je bilo v tistih časih za dekle s kmetov nekaj izje­mnega. Znala je nemško, zato so jo klicali »nemška sala­ta«. Pri dvaindvajsetih letih se je poročila s 34-letnim Šimnom Prešernom in prišla k Ribičevim v Vrbo. Bila je najbolj izobražena v vasi, v nasprotju z možem, ki ni znal ne pisa­ti ne brati.

Želela si je, da bi sinovi postali duhovniki, zato jih je poslala v latinske šole, hčere pa je naučila brati in pisati. Na stara leta je živela pri sinu Juriju, saj zaradi težavnega zeta ni zdržala doma. Tudi njen mož je zapustil Vrbo, preselil se je na Skaručno k bratu. Mina je umrla v St. Ruprechtu v Avstriji, Franceta, ki materi ni namenil niti ene pesmi, pa na pogreb ni bilo.

Opevana muza Julija

Julijo Primic je France Prešeren prvič zagledal leta 1833 v Ljubljani, natančneje v trnovski cerkvi, ko je bila še mladoletna. Hči trgovca Antona Primica je veljala za eno najbogatejših mladenk, zato je imela veliko snubcev. Pesnik se z Julijo ni nikoli seznanil niti ni z njo nikoli govoril, opazoval jo je le v cerkvi, na kazinskih plesih in na spre­hodih.

Svoji muzi pa tudi njeni ma­teri se je hudo zameril z akrostihom v magistralu Sonetnega venca, ker je bila Julija že zaročena ... Pri Primičevih nikoli niso izgovorili njegovega imena. Julija se je poročila s premožnim uradnikom, v zakonu rodila pet otrok, umrla pa je v Novem mestu, kamor se je družina preselili zaradi moževe službe.

Usodna Ana

V hiši Primičevih je od svojega desetega leta kot posvojenka živela tudi Ana Jelovšek. Prešeren se je z njo zbližal, ko je bila še mladoletna in ko se je Julija uradno zaročila – menda tudi zato, da bi nagajal njeni ma­teri. Prva leta zveze so mu prinesla novo veselje do življe­nja, težave so nastopile, ko je Ana zanosila. Ko je Ana rodila prvega otroka, Terezijo, je bila stara komaj šestnajst let. Deklico je dala v rejo, a je otrok zaradi bolezni pri sedmih mesecih umrl. Kmalu je Ana povi­la hčer Ernestino in jo prav tako dala v rejo.

France hčere ni prav pogosto videl, ker sta si bila z Ano velikokrat v laseh. Celo preživnino je pošiljal po posredni­ku. S tem, da je dala hčer v rejo, se ni strinjal. Mu je pa nastala situacija ponudila snov za pesem Nezakonska mati. Odnos z Ano je bil zapleten in neprijeten za oba. Odgovor­nost do Ane naj bi Prešerna pehala v popivanje.

Nezakonski sin

Leta 1845 je Ana rodila Frančiška Ksaverija. Prešeren je bil v dvomih, ali je sin res njegov, zato se je z Ano hudo sporekel. Že tretji dan po porodu je dala mati sina v rejo in zapustila Ljubljano. Prešeren se je medtem preselil v Kranj. Sprva je uspešno deloval v odvetniški pisarni, a ga je provincialna oz­kost začela ovirati. Po letu 1846, ko je imel finančne težave, je nehal pošiljati denar za otroka.

Na smrtni postelji je Prešeren le priznal tudi sina, a de­diščina je bila uboga. Ana je sebe in otroka preživljala s šivanjem in podporami. Otroka sta kot mestna ubožca prejemala po dva krajcarja na dan. K temu je 24 goldinar­jev primaknilo še Slovensko društvo v Ljubljani, ki je tisti čas zbiralo denar za Prešernov nagrobni spomenik.