Fenomen Sally Rooney

AvtoricaVesna Ravnikar

FotoAndreja Počkaj

Thumbnail
2 min
  • DELI

Mlada irska pisateljica je opozorila nase pri 26 letih s prvencem Pogovori s prijatelji. Njen naslednji roman, Normalni ljudje, jo je leto pozneje proslavil kot eno najuspešnejših sodobnih pisateljic, z njim pa je pobrala večino pomembnejših književnih nagrad (od glavne britanske književne nagrade do nominacije za Bookerjevo nagrado). Sally Rooney so kmalu nadeli naziv Jane Austen prekariata, označili so jo tudi za Salingerja snapchat generacije.

A ni ostalo le pri tem. Revija Guardian je intimno pripoved o Marianne in Connellu, ki skozi leta krmarita med družbenimi pritiski, osebnimi krizami in individualnimi pričakovanji, uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. V čem je torej skrivnost prvega peresa sodobne Irske in njegovih univerzalnih ljubezenskih zgodb, ki jih bere ves svet?

Branje, ki pritegne

Po besedah prevajalke Vesne Velkovrh Bukilica, ki je najbolj posvečena v intimne skrivnosti Sallyjinega pisanja, saj je v slovenščino prevedla obe njeni knjigi, je prav najtežje odgovoriti na vprašanje, kaj pri romanih Pogovori s prijatelji in Normalni ljudje sploh pritegne bralce. »Založniki so si meli roke, ko so videli zapise, da gre za glas milenijske generacije. Roman so razglasili celo za bodočo klasiko. Vendar gre v resnici za prastare stvari. In to je verjetno razlog, zakaj knjigi tako privlačita,« je prepričana.

Tudi pisateljica sama svoj uspeh pripisuje temam, ki so brezčasne. V enem od intervjujev je dejala, da njeni romani prinašajo staromodne zgodbe, napisane v slogu Jane Austen ali George Eliot.

»Sally Rooney govori o odnosih, prijateljstvu in iskanju sebe.«

Glavna tema romana Normalni ljudje je odnos med dvema irskima študentoma, ki prihajata iz istega kraja, povezuje pa ju skupna, zapletena, na začetku skrivna zgodovina. Angleški novinarji so o tej knjigi napisali, da govori o privlačnosti, depresiji, seksu, dolgočasju, mladosti, družbenih in razrednih razlikah, čustvih, ljubezni in o tem, kako težko se je približati ljudem in jim izraziti svoje občutke v času, ko vlada preobilje načinov za vzpostavljanje medosebnih stikov.

S tem se strinja tudi Vesna Velkovrh Bukilica. »Sally Rooney govori o odnosih, prijateljstvu in iskanju sebe. O stvareh, ki jih pozna vsak sedemnajstletnik od začetka časov.«

Jezik milenijske generacije

Prevajalka pri tem poudarja, da je jezik Sally Rooney pogosto zelo pust – uporablja kratke stavke, dialogi so pogosto brez narekovajev. S takšnim slogom ustvari občutek neposrednosti, ki bralca potegne v pogovor in mu daje občutek, kot bi bil sam zraven, s tem pa prepoznava občutke, ki so izraženi zelo subtilno.

»Ta povsod navzoča črna luknja je po mojem mnenju tisti magnet, ki vleče bralce kot črna luknja.«

»To je jezik, na katerega so močno vplivala družabna omrežja,« pripoveduje prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica. »Sodeč po slogu pisanja se avtorica boji vsake pompoznosti, kar je značilno za jezik protagonistk obeh njenih romanov. Čeprav je diskurz na videz feminističen, pa sta junakinji vse prej kot to – obe sta izgubljeni, obe druži tudi nepojmljiva duševna rana. In ta povsod navzoča črna luknja je po mojem mnenju tisti magnet, ki vleče bralce kot črna luknja.«

Roman o videzu

Vesna Velkovrh Bukilica poudari, da so Normalni ljudje tudi roman o videzu, o pomenu videza. »V vsakem času je obveljalo prepričanje, da prav v tej dobi videz prevladuje, da je stanje hujše, kot je bilo nekoč. A videz je bil vedno pomemben. Pa ne gre tu le za fizični videz, pač pa za maske. In o tem govori roman Normalni ljudje. To je tragična zgodba o dveh ljudeh, ki se imata sicer zelo rada, a se prepustita igri. Roman govori tudi o opolnomočenosti, o čemer tako rad govori feministični diskurz. Igra, premoč … to je nekaj univerzalnega in prastarega.«

Ali lahko potegnemo vzporednice med obema romanoma? »Če bi iskala vodilno nit romana obeh Sallyjinih knjig, je to zagotovo iskanje opolnomočenosti,« meni Vesna Velkovrh Bukilica. »Glas je v obeh romanih isti, igra za premoč je ista, tudi protagonistki se mi zdita zelo podobni. In to pritegne mlade, še posebej ženske.«