Bernarda Žarn: »Knjige so naslonjalo za dušo in srce«

AvtoricaAgata Rakovec Kurent

FotoŽiga Culiberg

Thumbnail
4 min
  • DELI

Iskrivo, prijazno in skoraj vedno nasmejano voditeljico razvedrilnega programa na Radioteleviziji Slovenija so gledalci, ki so ji lani podelili Vikendov gong popularnosti, oklicali za lastnico najlepših oči na televiziji. Bernarda Žarn je redna gostja v naših dnevnih sobah že desetletje in pol, toda svoj poklic še vedno opravlja z navdušenjem in radovednostjo. Diplomirana slovenistka goji ljubezen do lepe besede, citate iz knjig, ki ji zlezejo pod kožo, pa velikokrat deli tudi s sledilci na Facebooku.

Modro se je nenehno učiti

Bernardo smo povprašali po njeni najljubši duhovni literaturi. »S slastjo sem prebrala in rada se vračam h knjigama dopisovanj Mance Košir, Darovi minevanja in Človeška ljubezen, zanimiv se mi zdi Bruno Šimleša, ki kar naprej opozarja, da »življenje ni generalka, da popravnega življenja ni«. Ravnokar sem prebrala njegovo knjigo Brez rokavic, rada berem Jorgeja Bucaya, navdušila me je Ingrid Divković s svojo Knjigo za divjo žensko in še bi vam lahko naštevala,« pravi ljubiteljica knjig. In čemu pripisuje vsesplošno priljubljenost in navdušenje nad tovrstno literaturo? »Ne bi si upala suvereno odgovoriti, zakaj je tako, se mi pa zdi, da smo vsi iskalci, da vse ljudi življenje spotika in da se je dobro in modro nenehno učiti, izobraževati, brati in se tudi tako oblikovati.«

»Zanimiv se mi zdi Bruno Šimleša, ki kar naprej opozarja, da »življenje ni generalka, da popravnega življenja ni.«

Najljubši trenutki so le njeni

Kot ženski z zahtevnim poklicem, ki je povrh vsega na očeh javnosti, stres zanjo ni neznanka. Kako se spopada z njim, ima kakšen koristen nasvet? »Hm, nerada delim nasvete, zdi se mi toliko drugih pametnejših, modrejših, bolj usposobljenih za to. Sama rada hribolazim, tečem, smučam, kolesarim, plavam, berem in si privoščim tudi »sveto lenobo«, kot je počitek iskrivo poimenoval pater Karel Gržan,« hudomušno prizna. Bernarda Žarn se je kot osmošolka prijavila na avdicijo lokalnega sevniškega radia z željo, da bi povezovala otroški in mladinski program. Tam je nabirala koristne izkušnje in leta 1997 je uspešno opravila avdicijo za povezovalko programa na Televiziji Slovenija.

»S slastjo sem prebrala in rada se vračam h knjigama dopisovanj Mance Košir, Darovi minevanja in Človeška ljubezen.«

Vse odtlej praktično živi pod drobnogledom javnosti, a najljubši trenutki so le njeni. »Rada se skrijem, ovijem v mir in tišino, grem v naravo, precej berem, razmišljam o sebi, se preizprašujem in premišljujem o svojih omejitvah, strahovih, poteh in stranpoteh in se seveda pogovarjam z ljudmi, ki jim zaupam, in jih prosim, da mi postavijo ogledalo ali ga vsaj obrišejo, da jasneje vidim svoj odsev,« nam je zaupala.

»Branje bogati moje svetove«

Knjige znajo Bernardo potolažiti, kadar je v stiski, in ji kdaj, kadar je v dvomih, tudi pokazati pot. »Seveda sem se znašla že na številnih razpotjih in sem iskala pomoč – tudi v knjigah. Ne verjamem v njihovo absolutno odrešenjsko moč, se mi pa zdi, da znajo tovrstne knjige biti kot topla dlan, ki te poboža, mehka blazina, naslonjalo za dušo in srce; svetilniki, kažipoti, ki ti pokažejo smeri, rešitve, poti, obzorja, ki bi jih sicer spregledali,« pravi.

»Branje širi moja obzorja, bogati moje svetove, rahlja okove mojih omejitev.«

In dodaja: »Branje širi moja obzorja, bogati moje svetove, rahlja okove mojih omejitev. Berem raznovrstno literaturo, le kriminalke mi ne gredo najbolj v slast,« razkrije. Ne preseneča, da se nočna omarica televizijske voditeljice običajno kar šibi pod težo knjig. »Moja nočna omarica je res obložena s knjigami. Trenutno so na njej Knjiga za divjo žensko Ingrid Divković, Telo, v katerem sem se rodila Guadalupe Nettel, Knjiga prebujenja Marka Nepa, Debeli zidovi, majhna okna Carlosa Pascuala, med in mleko Rupi Kaur, na Kindlu pa imam odprto Wisdom of Sundays Oprah Winfrey in komaj čakam, da bo prevedena tudi v slovenščino,« pravi.