Astrid Lindgren - kmečka hči, ki je svetu dala Piko Nogavičko

AvtoricaMarija Ana Marolt

FotoALMA

Thumbnail
6 min
  • DELI

Švedinja Astrid Lindgren (1907– 2002) velja za najuspešnejšo avtorico otroških literarnih del na svetu. Njena dela so prevedena v skoraj sto različnih jezikov in narečij, izšla so v milijonskih nakladah. Veliko jih je dobilo tudi filmsko različico.

Odraščala je kot kmečka hči in se pri 18 letih, ko je zanosila, preselila v Stockholm in se us­posobila za tajnico. Leta 1926 je prvič rodila, dve leti pozneje pa je spoznala Stureja Lindgrena, s katerim sta se leta 1931 poročila. Leta 1934 je dobila še drugega otroka.

Kako se je rodila Pika Nogavička

Lindgrenova se je sprva osredotočila na svoje obveznosti gospodinje in matere ter si, ne da bi imela pisateljske am­bicije, bolj mimogrede izmišljala zgodbice za hčerko Karin. Nesluten uspeh je doživela z zgodbami o Piki Nogavički, najmočnejši deklici na svetu, ki je s konjem in opico živela v vili Čiračara in s sosedovima otrokoma Tomažem in Anico doživela zanimive pustolovščine. Preden je Pika Nogavička postala absolutna svetovna uspešnica, je pisateljica le stežka našla založbo za svoj rokopis. Konservativno naravnani uredniki so v Piki Nogavički videli nevarno anarhistko, ki bi lahko škodljivo vplivala na otroke. Med obiskom v Stock­holmu je Lindgrenovo spoznal založnik Friedrich Oetinger in knjigo izdal v nemščini.

Vpliv tudi na politiko

Leta 1976 je Lindgrenova objavila satiro na račun švedskega davčnega siste­ma. Razlog je bil, ker bi kot samostojna pisateljica morala plačati več kot sto odstotkov davkov in socialnih prispevkov. Lindgrenova je zato pozvala ljudi, naj ne volijo več social­demokratov pod vodstvom Olofa Palmeja – in ti res na nasled­njih volitvah po 44 letih na oblasti niso bili vnovič izvoljeni.

Alternativna Nobelova nagrada

Leta 1978 je Lindgrenova dobila mirovno nagrado nemškega knjigotrškega združenja. V Nemčiji je po njej poimenovanih več kot sto šol pa tudi asteroid in minisatelit, na katerem imajo instrumenti ime po njenih ju­nakih. Ko je na starost zaradi vse slabšega vida nehala pisati, se je posvetila pravicam otrok in živali. Večkrat se je javno zavzela za pravice otrok. Leta 1992 ji je takratni švedski pre­mier Ingvar Carlsson za 85. rojstni dan poklonil nov zakon o zaščiti živali. Lindgrenova je v starosti 86 let dobila častno nagrado alternativne Nobelove nagrade za zasluge za človeštvo. Umrla je v Stockholmu, stara 94 let.

Zgodba o uspehu se nadaljuje

Doslej so prodali več kot 150 milijonov izvo­dov njenih otroških knjig. Z naskokom seveda vodi Pika Nogavička. V Sloveniji je bilo prodanih 140.000 izvodov Pike Nogavičke in je najbolje prodajana mladinska knjiga pri nas. Doživela je 19 ponatisov, leta 2015 pa tudi nov prevod iz švedščine (prejšnje izdaje so bile prevedene iz nemščine).

Otroci iz Hrupnega in Ronja

Pred kratkim je v slovenščini izšlo še eno klasično delo te velike pisateljice. S priljubljeno zgodbo o otrocih iz Hrupnega, po kateri je nastal tudi film, je Lindgrenova ustvarila otroški svet, poln modrosti, človečnosti in žlahtnega humorja. Knjiga Vsi mi otroci iz Hrupnega, ki je v izvirniku izšla že leta 1947, je zdaj z imenitnim prevodom Nade Grošelj na voljo tudi v slovenščini.

Ponatis je dočakala tudi Ronja, optimistična in topla pripoved o odraščajoči razbojniški deklici, ki se sredi divjih gora in temnih gozdov spoprijatelji z vrstnikom Birkom iz sovražne tolpe. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film.