Zakaj moški ni poklical?

AvtoricaDjuna Malen

FotoShutterstock

Thumbnail
8 min
  • DELI

Srečala sta se. Bilo je prelepo. Potem ko je vaše življenje že leta drdralo po ustaljenih tirnicah, ste z njim doživeli nekaj drugačnega, nekaj, v kar niste več verjeli. Prepričani ste bili, da vaju je usoda po neskončnem ovinkarjenju vendarle pripeljala skupaj. Imeli ste občutek, da se poznata že leta. Vse življenje.

Zdaj pa vam po tem, ko sta skupaj preživela nekaj popolnih dni, grozi, da vam bo razneslo glavo od vprašanj, na katera nimate odgovora. Čutite pospešen utrip žile na sencih, popoln nered v duši in telesu. Zakaj? Ker ni poklical, čeprav je rekel, da bo takoj, ko bo lahko! Po nekaj popolnih dneh je namreč prišel trenutek, ko je moral oditi …

Zakaj ni poklical? Zakaj?!

Vsakih pet minut pogledate na uro. Zavrtite si glasbo, ki sta jo poslušala skupaj. Spet in spet. Čez čas prvič zavrta črviček dvoma, nato pa pospešeno rovari po vašem srcu? Si je premislil glede vaju, konkretneje, sploh ni nikoli mislil resno? Ste samo padli na »finto« in bili samo avantura? Ste bili res tako slepi, da je še alarmni zvonec obnemel skupaj z vami?

Mine prvih 24 ur. Moral bi že poklicati, pa ni. Zakaj? V spominu začnete sestavljati zgodbo od začetka. V prizorih, ki so vas osrečevali, poskušate odkriti sledove njegove neiskrenosti. A še vedno ne najdete giba, ki bi vas zmotil, besede, ki bi vas napolnila z negotovostjo. Tudi ko ste bili malo nerodni in razbili njegov kozarec, med plesom v dnevni sobi pa ga večkrat, prav nič vilinsko pohodili.

Strto srce ni pesniška prispodoba

Po drugi neprespani noči nočete več poslušati zvokov, ki vas spominjajo na vajino bližino. Čez dan težko delate in se premikate kot mesečnica. Na cesti vas je skoraj zbil avto: »Kje pa hodite!« slišite kričanje za sabo. Izmenično vas prevzemajo občutki žalosti, jeze, razočaranja. Ne razumete. Zdaj ste že popolnoma podvomili o svojih občutjih in podobi, ki ste si jo ustvarili o njem.

Očitno ste že od začetka videli v njem nekoga drugega, moškega, ki se je čudovito prilegal vašim predstavam. Zato ste pa tudi tako hitro podlegli lučkam v očeh, zastrtih z metlastimi trepalnicami? Saj, kaj pa veste o njem? Kaj, če so ga ves čas, ki ga je preživel z vami, doma željno pričakovali žena in ljubki otročiči.

V glavi vam kot notredamski zvonovi zadonijo besede modrecev, ki pravijo, da smo lahko zaljubljeni samo v človeka, ki ga ne poznamo. Že v naslednjem trenutku se seveda globoko sramujete takšnih misli in znova vas strese od strahu, da se je zgodilo kaj hudega. Kaj, če je bil žrtev prometne nesreče, informacije pa ne morejo do vas? Saj vas nihče od njegovih ne pozna! Skočite pokonci in mrzlično preverite novice o nezgodah na cesti, pokličete na urgenco, če so sprejeli koga z njegovim priimkom, vprašate na Facebooku, če kdo kaj ve o njem. Nič, nič, nič in znova se sesedete kot prazna vreča.

Po odgovor k novodobnemu Vsevedu

Na robu sem, si končno priznate. Na robu, res, in ne veste, kaj naj naredite. Boste poklicali svojo najboljšo prijateljico in ji izlili svoje srce. Boste, potem. Še prej pa boste vprašali za mnenje Splet. V Google vtipkate: »Zakaj moški ne pokliče?« Mnenja se dobesedno usujejo: »Hja, ljubica, očitno ni bil tako zagret kot ti.« Res gentlemansko.

»Draga sotrpinka, morda se je po burnem začetku prestrašil tvojih ali celo svojih čustev in stisnil rep med noge.« Aha, Wellcome to the Club! »Morda še ni prebolel svoje bivše ali pa je že naslednji dan treščila v njegovo življenje nova bejba kot komet.« Preberete tudi diskretne ponudbe: »Hej, tudi jaz sem ostal sam …« Bla, bla, bla.

In potem … Potem ko akutno stanje »zavrženosti« že po malem izzveneva in se korak za korakom vračate na uhojena pota, se razlog vašega obsednega stanja na lepem pojavi na vratih. In? Njegov očarljivi smehljaj vas ponovno razoroži, očitki, ki so se vam še minutko pred tem »rolali« po glavi v neskončnem številu obratov, se razblinijo kot jutranja meglica. Hvala bogu, da se mu ni nič zgodilo. Vrnil se je: živ in zdrav – ter k vam!

In zakaj ni poklical?

Razlogi so lahko banalni ali pa tudi ne. Vaš moški je morda res samo izgubil telefon ali pa so mu ga ukradli, tako da ni imel vaše številke. Potem je moral nujno na službeno pot ... pa še to pa še to pa še to. Hm.

Na tihem si sicer mislite, da bi vas lahko prej odrešil negotovosti, ampak saj veste, kako pravijo: »Moški so z Marsa, ženske pa z Venere«. Moški ne razmišljajo kot ženske, zato o mukah, ki ste jih preživljali, raje ne črhnete. Tudi zato, ker ne odkrijete sledov šminke na njegovi srajci, vaš nos ne zazna sumljivega parfuma ali česa podobnega.

Pravijo tudi: »Konec dober, vse dobro.« Čeprav se vedno ne izteče vse gladko. Resnično lahko prevladajo razlogi, ki so vam jih našteli na spletnem forumu. Obstajajo tudi razlogi, zaviti v skrivnost, kot v romanci letošnjega poletja Moški, ki ni poklical. Skrivnost, za katero se res zdi, da ji ni mogoče priti do dna. Ali pač?