Romani, s katerimi odpotujete v preteklost

AvtoricaTanja Troha

FotoGiammarco Boscaro, Unsplash

Thumbnail
8 min
  • DELI

Pravijo, da zgodovina piše najboljše zgodbe. Mogoče tudi zato pisatelji svoje junake tako radi pošiljajo »nazaj v preteklost«. In v katero obdobje zgodovine bi se najraje podali vi? Kaj pravite na obdobje rimskega cesarstva? Kaj pa na bolj ali manj mračen srednji vek? Ali na vojne vihre, ki so se odvijale v 20. stoletju? Predstavljamo vam nekaj zgodovinskih romanov, s katerimi boste lahko varno odpotovali v še tako burna in napeta zgodovinska obdobja.

Veličastna zgodovinska trilogija 20. stoletja

Britanski mojster zgodovinskih romanov Ken Follett s svojo priljubljeno trilogijo epskih dimenzij zapira usta vsem, ki so prepričani, da v 21. stoletju ljudje nimajo ne časa ne posluha za daljše (zgodovinske) romane. Trilogija Stoletje (Propad velikanov, Svetovna zima, Rob večnosti) na skupno več kot 2000 straneh piše zgodovino 20. stoletja skozi oči ameriške, angleške, nemške, ruske in valižanske družine.

Spremljamo jih vse od prve svetovne vojne, ruske revolucije pa skozi drugo vojno v čas hladne vojne in vse do druge polovice 20. stoletja, ko se odvije še vojna v Vietnamu, pade berlinski zid in se osvobodijo še drugi duhovi …

Se vam sliši obsežno in dooolgo? Follettovi oboževalci zatrjujejo, da se strani v njegovih knjigah obračajo same od sebe. Kako je to mogoče pri tako kompleksni vsebini? Follettovi založniki pri Penguinu to pojasnjujejo s prepričljivimi junaki in nadvse napeto zgodbo, ki bralca ne pusti praznih rok, saj se pri Follettu »prav na vsaki strani kaj zgodi«.

S pulitzerjem nagrajeni roman o drugi svetovni vojni

Še ena zgodba, ki vam ne bo dala miru, dokler ji ne boste prišli do dna oziroma do zadnje strani. To je s pulitzerjem in drugimi uglednimi nagradami ovenčan roman Američana Anthonyja Doerrja Vsa ta nevidna svetloba.

V zgodbi, ki se odvija med drugo svetovno vojno v Nemčiji in Franciji – pred in med nemško okupacijo – spremljamo usodo šestletne slepe deklice Marie-Laure, ki z očetom pred vojnimi grozotami pobegne v srednjeveško mestece Saint-Malo, ter osemletnega osirotelega Wernerja, ki raziskuje čarobni svet tehnologije. Werner pod okriljem Hitlerjeve mladine odkriva nezakonita radijska oddajanja, ob tem pa ga pot zanese tudi v Saint-Malo, kjer sreča slepo Marie-Laure …

Odlično napisana vojna prigoda

O čem pripoveduje roman, za katerega je eden najboljših sodobnih ameriških piscev Bret Easton Ellis (Manj kot nič, Ameriški psiho) zapisal: »HHhH mi je zaprl sapo … eden najboljših zgodovinskih romanov, kar sem jih kdaj bral.«

In kaj naj bi sploh pomenil tale nenavadni naslov HHhH v prvencu francoskega pisatelja Laurenta Bineta? HHhH je kratica za »Himmlers Hirn heisst Heydrich« ali »Himmlerjevi možgani se imenujejo Heydrich«.

Še vedno ni čisto jasno, kajne? Zato je nujno postreči z nekaj zgodovinskimi dejstvi: Reinhard Heydrich je bil eden najnevarnejših ljudi tretjega rajha, s pomenljivim vzdevkom »praški klavec«. Zdelo se je, da mu nihče ne more do živega, dokler se ga niso odkrižali v dobro premišljeni odporniški akciji, ki je za vedno spremenila tok zgodovine. Okoli tega se torej vrtinči zgodba romana s tem nenavadnih naslovom. Knjiga je bila nagrajena z Goncourtovo nagrado za prvenec, lani pa so po njej posneli tudi film.

Zgodovinska mojstrovina o vprašanjih vere in ljubezni

Ildefonso Falcones de Sierra je španski pravnik, oče štirih otrok, ki živi in dela v Barceloni. Ko ne rešuje pravniških zagat ali se ukvarja z otroki, piše knjige. In to zelo uspešne. Tako je že leta 2006 zaslovel z Morsko katedralo, nekaj let po njej pa prav tako navdušil z izjemnim zgodovinskim romanom Fatimina dlan, v katerem odstira razlike med krščanstvom in islamom.

Roman je postavljen v Španijo v 16. stoletje. Mladenič Hernando se je rodil arabski materi, potem ko jo je posilil krščanski duhovnik. A Hernando kljub težkemu otroštvu upa na boljše življenje. Ljubezen do lepe Fatime v njem še spodbode gorečo željo, da bi dosegel spravo med dvema nasprotujočima verama, ki sta obe del njegove identitete …

Knjiga pisem rimskega cesarja

Margerite Yourcenar (1903–1987), ena najpomembnejših francoskih avtoric 20. stoletja, prva pisateljica, ki so jo sprejeli na Francosko akademijo, je leta in leta proučevala življenje rimskega cesarja Hadrijana (76–138). Prvo različico knjige o njem je napisala v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, vendar je rokopise uničila in besedilo kasneje napisala na novo.

Hadrijanovi spomini, zgodovinski, pa tudi filozofski in poetični roman, po katerem bodo verjetno raje posegli zahtevnejši bralci, so napisani v obliki pisma, ki ga svojemu nasledniku, Marku Avreliju, piše ostareli in oboleli cesar Hadrijan. Ta je veljal za enega bolj razsvetljenih vladarjev, ki je imperiju skušal zagotoviti mir, imel pa je tudi veliko posluha za umetnost in filozofijo.

Njegova pisma, ki jih je Yourcenarjeva zapisala na podlagi dolgoletnega študija cesarjevega življenja in dela, navdušijo predvsem s prepričljivim prikazom duha časa, zgodovinskimi dejstvi in razmišljanji o življenju in smrti, ki jih je izjemna stilistka spretno vpela v to osrednje delo njenega opusa.

Kaj pa eden najbolj znanih slovenskih zgodovinskih romanov?

Tavčarjev roman Visoška kronika, ki ga vsakih nekaj let na seznam dobijo predvsem naši maturantje, je po skoraj sto letih od izida še vedno prav zanimivo branje. Lahko ga beremo kot družinsko dramo, kot zgodbo o usodi dveh bratov, kot napoved ženske emancipacije …

Zgodba se odvija v 17. stoletju. Izidor Kalan, sin starega Polikarpa, odrašča na posestvu, nad katerim visi senca očetovega greha. Stari Kalan je namreč ubil prijatelja, da se je lahko polastil njegovega denarja.

Na smrtni postelji sinu Izidorju naroči, naj poišče Agato, hčer umorjenega prijatelja, in jo vzame za ženo. Agata res pride, a jo ljubosumni sosed obtoži čarovništva, ker se noče poročiti z njim. Da bi dokazala svojo nedolžnost, mora mlada ženska prebresti deročo reko …

Se spomnite razpleta? Bo utonila, jo bo rešil Izidor ali morda kdo drug? Preberite v enem najbolj znanih slovenskih romanov, ki so ga v ljubljanski Drami letos postavili tudi na oder.

Zgodovinski roman letošnjega kresnikovega nagrajenca

Ste vedeli, da je Drago Jančar, ki je prejel letošnjega kresnika za roman In ljubezen tudi, edini slovenski pisatelj, ki je prejel kar štiri te najuglednejše domače pisateljske nagrade?

Leta 2000 je prejel kresnika še za enega svojih najbolj slogovno izbrušenih zgodovinskih romanov Katarina, pav in jezuit, ki sodi med Jančarjeve najbolj znane, brane in iskane romane. Zgodba se odvija v 18. stoletju med slovenskimi romarji, ki se odpravijo v Kelmorajn (današnji Köln), da bi videli skrivnostno sveto Zlato skrinjo. V ospredju je predvsem potovanje, iskanje in hrepenenje mlade Katarine, ki je razpeta med dva moška. Prvi, ki ga imenuje pav, je v resnici malce zoprni in precej slaveželjni oficir Windisch, drugi, ki lepi Katarini dviga srčni utrip, pa je malce otožni in precej senzibilni jezuit Simon Lovrenc, obremenjen z zapleteno misijonarsko preteklostjo …

Katarina, pav in jezuit vsekakor ostaja eden (naj)boljših Jančarjevih romanov, ki dokazuje pisateljevo večplastno mojstrstvo. Ta se kaže predvsem v prepričljivih prikazih zgodovinskega okolja, natančnih psiholoških orisih nemirnih ženskih in moških duš, ne manjka pa tudi humornih in duhovitih opisov stranskih oseb, parodičnih »zastranitev« in pronicljivih opazovanj, ki se prilegajo tako junakom iz 18. kot tudi 21. stoletja.